Jedro

Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, kadar to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena DZ). Spremembe morajo biti bistvene, saj bi se v nasprotnem izničil učinek pravnomočno razsojene stvari.

Predlagatelj na obravnavo ni pristopil, zato velja domneva iz drugega odstavka 348. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, po kateri se šteje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritožbi nasprotne udeleženke izpodbijajo ali zatrjujejo, resnične, medtem ko trditve o dejstvih, ki jih sam izpodbija s pritožbo, niso resnične.

Izrek

I. Pritožba predlagatelja se zavrne, pritožbi nasprotne udeleženke pa se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se predlog predlagatelja za spremembo sklepa Okrožnega sodišča v Kranju N 157/2012 s 3. 7. 2012, s katerim je bilo odločeno o dodelitvi mld. otroka udeležencev A. A., roj. ... 2008, v vzgojo in varstvo materi, plačevanju preživnine in stikih, zavrne.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo dosedanjo ureditev glede starševske skrbi, določeno s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju N 157/20123 s 3. 7. 2012, tako da je: (1) mld. A. A. zaupalo v vzgojo in varstvo očetu, (2) uredilo stike med deklico in materjo, da ti potekajo vsak drugi konec tedna od petka od 16.00 ure do nedelje do 19.00 ure, enkrat na teden v popoldanskem času in polovico praznikov ter počitnic po sprotnem dogovoru, vendar v navzočnosti člana materine primarne družine, (3) materi naložilo plačevanje preživnine v višini 60 EUR na bančni račun očeta ter (4) odločilo, da oba udeleženca sama krijeta svoje stroške nepravdnega postopka.

2. Zoper sklep vlagata pritožbi oba udeleženca iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov.

3. Predlagatelj izpodbija odločitev glede obsega stikov in višine preživnine. Ocenjuje, da obseg stikov, kot ga je določilo sodišče, hčerki ne bo v korist, saj so premalo upoštevane zdravstvene težave nasprotne udeleženke. Kljub obljubam in spodbudam ustreznih organov se ni pričela zdraviti zaradi odvisnosti od alkohola, kar vpliva na njeno zmožnost zagotavljanja ustrezne skrbi za hčerko. Iz predloga CSD izhaja, da bi bil primeren obseg stikov, dokler se mati ne vključi v zdravljenje, enkrat tedensko po 4 ure, širši stiki pa bi se izvajali po zaključku zdravljenja. Predlaga, da bi se stik izvajal vsako drugo soboto od 9.00 do 18.00 ure, kar bi zadoščalo za ohranitev žive vezi med hčerko in materjo. Zmotna je tudi odločitev o višini preživnine. Zaradi skrbi za A. A. je moral zamenjati delovni čas, s čimer je povezan izpad dohodkov. Nasprotna udeleženka je pridobitno sposobna in dela zmožna, zato njena brezposelnost ne more biti razlog za zanemarjanje potreb otroka. Predlaga, da sodišče preživnino določi v višini 150 EUR mesečno.

4. Nasprotna udeleženka v pritožbi opozarja, da gre za odločitev presenečenja, ki je bila sprejeta ob zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. O spremenjenih razmerah ni mogoče govoriti. Mld. A. A. je imela v šolskem letu 2019/2020 celo boljši učni uspeh kot pred tem, o čemer sodišče informacij ni pridobilo. Od vložitve predloga do odločitve sodišča so se razmere spremenile. Prizna, da je v letu 2019 prepogosto posegala po alkoholu, a je s tem uspešno prenehala. Več časa sedaj posveča sebi in hčerki, začela je s terapijo gibanja v naravi oziroma hojo v hribe, kjer jo A. A. spremlja. Hčerka je sedaj z njunim odnosom zelo zadovoljna, imata ljubeč in prijateljski odnos ter sta zelo navezani. Sobo sta pregradili, da ima deklica ločen spalni del in kotiček za učenje, veliko ji pomaga za šolo, zanjo je glede na starost tudi pomembna identifikacijska oseba. Prvostopno sodišče bi o tem moralo zaslišati nasprotno udeleženko, saj bi le tako lahko pravilno ugotovilo dejansko stanje. Za oba razpisana naroka se je ustrezno opravičila, pri čemer je navedla, da predlagatelj za hčerko ne skrbi primerno. O tem bi več lahko povedala priča B. B. O njeni neodzivnosti ni mogoče govoriti, odločitev je pristranska, sodišče pa ni pridobilo aktualnih informacij, saj se razmere lahko spreminjajo med samim postopkom. Če je sodišče dvomilo o njeni primernosti, bi moralo postaviti izvedenca klinično psihološke stroke, ne pa da je laično ocenjevalo njeno duševno stanje. Ker se življenjske razmere v njeni sferi niso trajno spremenile do takšne mere, da bi to dolgoročno škodilo mld. A. A., pogojev za spremembo odločitve iz leta 2012 ni.

5. Na pritožbo predlagatelja je odgovorila nasprotna udeleženka in predlagala njeno zavrnitev.

6. Pritožba nasprotne udeleženke je utemeljena, pritožba predlagatelja ni utemeljena.

7. Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, kadar to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena DZ). Spremembe morajo biti bistvene, saj bi se v nasprotnem izničil učinek pravnomočno razsojene stvari. Sodišče je zato v obravnavanem primeru ugotavljalo, ali je dosedanji način izvajanja starševske skrbi še ustrezen, ali pa je zaradi neprimernega načina vzgoje in varstva korist otroka tako ogrožena, da terja spremembo odločitve, ki sta jo starša sporazumno dogovorila in je bila potrjena s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju N 157/2012 s 3. 7. 2012. 8. Pritožbeno sodišče je glede na pomen odločitve, ki močno posega v dosedanjo ureditev družinskih odnosov, ob dejstvu, da nasprotna udeleženka v postopku ni bila zaslišana in da je sodišče zadnje mnenje CSD pridobilo več mesecev pred zaključkom naroka, na seji senata 22. 4. 2021 sklenilo, da opravi pritožbeno obravnavo. Na njej je zaslišalo nasprotno udeleženko in vpogledalo v dodatno pridobljena poročila CSD, osnovne šole in psihologinje, ki je z deklico opravila razgovor.

9. Predlagatelj na obravnavo ni pristopil, zato velja domneva iz 2. odstavka 348. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, po kateri se šteje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritožbi nasprotne udeleženke izpodbijajo ali zatrjujejo, resnične, medtem ko trditve o dejstvih, ki jih sam izpodbija s pritožbo, niso resnične. Kljub omenjeni fikciji je sodišče zaradi varstva koristi otroka na naroku izvedlo tudi dodatni dokazni postopek ter na njegovi podlagi ter ob zakonski domnevi o (ne)resničnosti dejstev ocenilo, da bistveno spremenjene okoliščine, ki bi upravičevale poseg v dosedanjo ureditev starševske skrbi, niso podane.

10. Iz mnenja CSD z 10. 6. 2021 izhaja, da je nasprotna udeleženka v času vložitve predloga prekomerno posegala po alkoholu, zato je bil odziv predlagatelja, ki je sprožil postopek, ustrezen, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Ravnal je proaktivno, v skladu s strokovnimi smernicami pristojnih organov, upošteval je željo hčerke in zaznal njeno stisko. Vendar pa je na strani matere nato prišlo do sprememb1, ki so pozitivno vplivale na mld. A. A. Ta sedaj deluje zadovoljna, odprta sproščena, vključena je v prostočasne aktivnosti, ob materini pomoči je uspešno opravljala pouk na daljavo ter si želi, da bi tudi vnaprej ostala pri materi in z očetom zadržala že uveljavljen način izvajanja stikov2. Po oceni strokovnih delavcev je A. A. starostno sposobna razumeti pomen in posledice izraženega mnenja, v kar je prepričano tudi pritožbeno sodišče. Iz mnenja CSD tako izhaja, da je trenutna ureditev starševske skrbi ustrezna in da ni razlogov za njeno spremembo.

11. Pritožbeno sodišče je na naroku nasprotno udeleženko zaslišalo. Iz njene izpovedi, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi, izhaja, da je spremenila svoj način življenja in pričela abstinirati. Sedaj več časa posveti zdravemu načinu življenja, skupaj s hčerko veliko hodita v naravo, imata trden, ljubeč, zaupen odnos in sta zelo navezani. A. A. ima sedaj ločen spalni del in učni kotiček, v hiši, kjer bivata, pa ima tudi družbo sestričen primerljive starosti, s katerima se dobro razume. Vikend stiki s predlagateljem potekajo, kot je dogovorjeno, razen občasnih težav zaradi neustrezne komunikacije, tedenski stiki pa se praviloma ne izvajajo.

12. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in upoštevajoč domnevo o resničnosti dejstev, ki jih je nasprotna udeleženka navedla v pritožbi, pritožbeno sodišče zaključuje, da bistveno spremenjene okoliščine, ki bi upravičevale spremembo odločitve od dodelitvi otroka, plačilu preživnine in stikih, zaradi zagotavljanja največje koristi mld. A. A., niso izkazane.

13. Ker je pritožba nasprotne udeleženke utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je predlog predlagatelja zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Posledično je zavrnilo pritožbo predlagatelja, saj se je ta nanašala na ureditev vprašanja preživljanja in stikov ob predodelitvi deklice k očetu, kateri pa ni bilo ugodeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V obrazložitvi sklepa pritožbeno sodišče ni odgovarjalo na tiste pritožbene navedbe, ki glede na ugotovljene okoliščine na pritožbeni obravnavi niso bistvenega pomena (360 člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. O stroških postopka v postopkih za varovanje koristi otroka sodišče odloča po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške celotnega postopka. Upoštevalo je, da je bil očetov predlog vložen zaradi zaznavanja dekličine stiske in varovanja njene koristi, ob upoštevanju strokovnih smernic, prav uvedeni postopek pa je nasprotno udeleženko spodbudil, da je spremenila škodljive vedenjske vzorce, si vnovič pridobila zaupanje hčerke, zmogla ustrezno poskrbeti za njene potrebe ter posledično v postopku uspela.

1 Mati je pričela abstinirati, vključila se je v podporno skupino društva za abstinente, veliko časa posveti hčerki, imata skupne aktivnosti, sodeluje s šolo in ji pomaga pri šolskem delu. 2 To je izrazila v pogovoru s psihologinjo, kjer je enakovredno označila počutje pri obeh starših, pozitivne spremembe v njenem razpoloženju opisujeta tudi razredničarka in šolska svetovalna delavka.