Jedro

Ob tem ko je iz listin spisa razvidno, da oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo zato, ker kljub temu, da ji je bila odločba osebno vročena dne 19. 8. 2020 in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, ki omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preučijo in ki lahko privede do spremembe prvotne odločitve, v ustreznem roku pa ponovnega sojenja ni zahtevala ali ni vložila pritožbe, so pritožbene trditve o kršitvi pravice do obrambe neutemeljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji – Bezirkshauptmannschaft Südoststeiermark, številka ... z dne 16. 6. 2020, ki je postala pravnomočna dne 17. 9. 2020, zoper storilca: A. A., rojen ..., EMŠO ..., stanujoč ..., državljan Republike Slovenije, prizna in izvrši (I. točka izreka), ugotovilo, da je bil storilec z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega, da je kršil določilo drugega odstavka 8. člena Zakona o prometnih predpisih, zato je na podlagi 3.a odstavka 99. člena Zakona o prometnih predpisih dolžan poravnati denarno sankcijo, stroške postopka in opomin v višini 125,00 evrov, po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, po poteku roka za plačilo denarne sankcije pa lahko pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo (II. točka izreka). V kolikor denarne sankcije in opomina v višini 125,00 evrov v roku ne bo plačal, se bo izterjala prisilno (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se storilec pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja po 1. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Navaja dejstva, ki se nanašajo na dejansko stanje storjenega prekrška ter zatrjuje, da mu je bila onemogočena pravica do obrambe ter možnost preverjanja dokazov zoper njega. Poudarja, da ni storilec predmetnih prekrškov, ki sta mu očitana ob isti uri na dveh različnih lokacijah ter da je zoper tujo odločbo vložil dve pritožbi, prvo dne 6. 1. 2020, drugo pa dne 1. 10. 2020. Predlaga, da se priznanje in izvršitev tuje odločbe zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 7. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije v zvezi s storitvijo prometnega prekrška.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tako izhaja, da je sodišče prve stopnje na predlog prekrškovnega organa iz Avstrije z dne 1. 7. 2021 začelo postopek priznanja in izvršitve njihove odločbe z dne 16. 6. 2020, ki je postala pravnomočna dne 17. 9. 2020, izdane v zvezi s prekrškoma z dne 1. 10. 2019. Ker je sodišče prve stopnje v izvršitev priznalo odločbo z dne 16. 6. 2020, dejstvo, da je storilec pred prekrškovnim organom v Avstriji dne 6. 1. 2020 (torej pred izdajo odločbe, poslane v priznanje in izvršitev) vložil pritožbo, pritožbenih razlogov ne more utemeljevati. Enako velja za pritožbo z dne 1. 10. 2020, ki je datirana po pravnomočnosti odločbe tujega prekrškovnega organa.

7. Ob tem ko je iz listin spisa razvidno, da oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo zato, ker kljub temu, da ji je bila odločba osebno vročena dne 19. 8. 2020 (l. št. 6 in 13 spisa) in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, ki omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preučijo in ki lahko privede do spremembe prvotne odločitve, v ustreznem roku pa ponovnega sojenja ni zahtevala ali ni vložila pritožbe, so pritožbene trditve o kršitvi pravice do obrambe neutemeljene. Pri tem je izpostaviti, da iz odločbe tujega prekrškovnega organa z dne 16. 6. 2020 izhaja, da storilca na zagovor niso mogli privabiti, ker se brez utemeljitve ni odzval na pisni poziv za zagovor ter je zato upravni organ moral odločiti na osnovi spisa. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ne more slediti neizkazanim pritožbenim trditvam, da je storilcu pred tujim prekrškovnim organom bila kršena pravica do poštenega postopka.

8. Ker je glede na navedeno pritožba storilca neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).