Jedro

V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja, ali je posameznik zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje ter uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. V izpodbijani 1. točki izreka je sodišče nasprotnemu udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost za finančne zadeve, vključno s sklepanjem poslov, dogovorov in podobnim, kar vse bi zanj lahko imelo finančne posledice.

2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec, ki v obrazložitvi navaja, da se z izvedeniškim mnenjem ne strinja, predvsem pa se ne strinja in izpodbija 4. točko sklepa, iz katere sledi, da na mnenje ni odgovoril. Prilaga fotokopijo dokazila priporočene pošiljke z dne 11. 2. 2019. Tudi z delnim odvzemom poslovne sposobnosti se ne strinja, ker mu v času postopka Center za socialno delo ... o postopku ni razložil ničesar. Mnenje CSD je prejel šele skupaj s sklepom Okrajnega sodišča v ...

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi 44. člena, v času odločanja sodišča prve stopnje (12. 3. 2009) še veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), je sodišče v postopku delno odvzelo poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu zaradi odvisnosti od alkohola in sicer za finančne zadeve, vključno s sklepanjem poslov, dogovorov in podobnega, vsega kar bi zanj lahko imelo finančne posledice. S tem je okvirno določilo področje, na katerem je poslovna sposobnost nasprotnega udeleženca omejena.

5. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja, ali je posameznik zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje ter uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov. Pazi torej na največjo korist posameznika. Pogoje za odvzem poslovne sposobnosti pa ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke (prvi odstavek 48. člena ZNP), neodvisnega strokovnjaka, katerega mnenje je ključno za ugotavljanje izpolnjenosti kriterijev iz 44. člena ZNP. Tako je sodišče ravnalo tudi v konkretnem primeru, ko je odločitev oprlo, predvsem na ugotovitev izvedenca, ki je izdelal pisno mnenje, s katerim se je nasprotni udeleženec, ko ga je prejel, strinjal. 6. Iz izvedenskega mnenja sledi, da nasprotni udeleženec trpi zaradi osebnostne motnje zaradi dolgoletni odvisnosti od alkohola in zlorabe marihuane. Že večkrat je bil hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici zaradi samomorilne ogroženosti in heteroagresivnosti. Do odvisnosti ni kritičen in potrebe po zdravljenju ne vidi. Zato bo v prihodnje še užival alkohol z vsemi že znanimi posledicami. Tudi po mnenju sodnega izvedenca ga je potrebno zavarovati pred materialnimi posledicami njegovega vedenja, da si ne bo ponovno nakopal kakšnih večjih finančnih dolgov in ne bo v svojo škodo sklepal dogovorov ali pogodb. Zaradi potrebe po finančnih sredstvih za nabavo pijače, bi lahko postal žrtev izkoriščanja oziroma zlorabe s strani drugih in pomembno materialno ogrozil sebe, pa tudi svoje domače. Zato je sodni izvedenec predlagal, da se mu odvzame poslovna sposobnost za finančne zadeve, s čemer se je ob pogovoru z izvedencem nasprotni udeleženec strinjal, in te ponovil tudi v odgovoru na izvedensko mnenje.

7. Če ugotovitvam izvedenca dodamo še vpogled v kazensko zadevo Okrajnega sodišča v Ljubljani pod opr. št. II Kr .../2013 z dne 24. 9. 2018, iz katere sledi, da je bil nasprotni udeleženec obravnavan zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila, treh dejanj, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine, dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na zaključek, da odvisnost od alkohola pri nasprotnem udeležencu vpliva na psihofizično stanje tako, da ni sam sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi na finančnem področju in v celoti pritrjuje dejanskemu stanju in materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje.

8. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP.