Jedro

V sklepu, s katerim je ustavilo izvršbo zaradi presumiranega umika izvršilnega predloga, bi moralo navesti razloge, ki bi omogočali preizkus izpodbijane odločbe, stranki pa omogočiti navajanje ustreznih pritožbenih razlogov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. III Ig 1753/93-6 z dne 13.10.1993 po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. V pritožbi navaja, da je v roku in v skladu z zahtevo sodišča popravil izvršilni predlog.

V izvršilnem postopku se po členu 14 ZIP smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v izvršilnem zakonu drugače določeno.

V smislu te določbe je sodišče druge stopnje preizkusilo prvostopno odločbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo, da je podana bistvena kršitev postopka iz 13. točke 354 člena ZPP, ker izpodbijana odločba nima razlogov.

Smiselno mora sodišče po členu 38/IV ZIP obrazložiti tudi ustavitev izvršbe, ker gre dejansko za zavrnitev izvršilnega predloga na podlagi presumpcije o umiku predloga.

Prvostopno sodišče je pravilno označilo pomanjkljivosti izv. predloga v svojem sklepu, s katerim je zahtevalo popravo. Od upnika je zahtevalo pravilno označbo dolžnika in tudi navedbo dolžnikovega računa. V sklepu s katerim je ustavilo izvršbo zaradi presumiranega umika izvršilnega predloga, bi moralo navesti razloge, ki bi omogočali preizkus izpodbijane odločbe, stranki pa omogočiti navajanje ustreznih pritožbenih razlogov. Žiro račun, ki se vodi pri SDK je sestavljen iz številke in imena-firme imetnika računa. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kaj je napačno. Pri tem je še dodati, da v spisu ni najti sporočila SDK o vrnitvi izvršilnega sklepa, pač pa uradni zaznamek o dolžnikovi firmi, ki se v celoti ne sklada s označbo v izvršilnem predlogu. Če je napačna označba firme razlog, sodišče tudi ne bi smelo izdati izvršilni sklep z imenom stranke, ki ne obstoja.

Procesna formalnost, ki je privedla do razveljavitve sodne odločbe im tudi praktične posledice - upnik, ki bi ponovno želel vložiti izvrši predlog še vedno ne ve, zakaj je njegova vloga pomanjkljiva - razen, bi pritožbeno sodišče v drugostopni odločbi opravilo nalogo prvostopnega sodišča in poiskalo ter navedlo razloge izpodbijane odločbe.