Jedro

Točka 1. prvega odstavka 258. člena ZIZ je bila razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep, s katerim je ugodilo predlogu za predhodno odredbo na podlagi te zakonske določbe.

Izrek

Pritožbi se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru tožene stranke in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 1044/2014 z dne 2. 7. 2014 razveljavilo in predlog za predhodno odredbo zavrnilo.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku in v nadaljevanju navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru zoper predhodno odredbo ne bi smelo odločitve opreti na odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13. Predlog za izdajo predhodne odredbe je tožeča stranka vložila 3. 6. 2014 prvo sodišče pa je s sklepom z dne 2. 7. 2014 predlogu tožeče stranke ugodilo, ker so bili izpolnjeni pogoji za izdajo predhodne odredbe iz 257. in 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju(1). Tožena stranka je zoper sklep o izdaji predhodne odredbe vložila ugovor 14. 7. 2014. Prvo sodišče je v okviru odločanja o ugovoru prekoračilo trditveno podlago, s tem, ko je upoštevalo citirano odločbo Ustavnega sodišča, ker se tožena stranka v ugovoru ni sklicevala na ustavno odločbo, sodišča pa odločajo v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče prve stopnje je s sklepom 2. 7. 2014 že odločilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo predhodne odredbe, zato svoje odločitve ne bi smelo opreti na ustavno odločbo. Ustavna odločba je bila objavljena šele 28. 7. 2014, to je po tem, ko je prvo sodišče že odločilo o predlogu za izdajo predhodne odredbe s sklepom z dne 2. 7. 2014. Ustavna odločba ne more imeti retroaktivnih učinkov za nazaj. Z retroaktivno veljavo ustavne odločbe je prvo sodišče poseglo v pravice upnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je vložila predlog za izdajo predhodne odredbe 3. 6. 2014. Zatrjevala je, da so izpolnjeni pogoji za izdajo predhodne odredbe, ker je podana zakonska domneva nevarnosti, kot jo (je) določa(la) 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 257. člena ZIZ. Prvo sodišče je 2. 7. 2014 predlogu ugodilo na podlagi prvega odstavka 257. člena ZIZ in pri tem pa upoštevalo, da je bila izkazana domneva nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Toženec je vložil zoper sklep ugovor 14. 7. 2014, tožeča stranka pa je 10. 9. 2014 odgovorila na ugovor tožene stranke.

5. Prvi odstavek 257. člena ZIZ določa, da izda sodišče predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Prva točka prvega odstavka 258. člena ZIZ pa je določala, da se v primeru, ko se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa priloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmera.

6. Točka 1. prvega odstavka 258. člena o izvršbi in zavarovanju je bila razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep, s katerim je ugodilo predlogu za predhodno odredbo na podlagi te zakonske določbe. Na podlagi 43. člena Zakona o ustavnem sodišču(2) Ustavno sodišče lahko v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, s tem, da razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Ustavno sodišče ni določilo roka pri razveljavitvi 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, kar pomeni, da je razveljavitev začela učinkovati naslednji dan po objavi odločbe v Uradnem listu RS. 44. člen ZUstS pa določa, da zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. O sklepu o predhodni odredbi ni bilo pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko pri odločanju o utemeljenosti ugovora, ni upoštevalo navedene razveljavljene zakonske odločbe, zato tudi ni bilo (več) zakonskih pogojev za izdajo predhodne odredbe na podlagi trditvene podlage tožeče stranke, s katero je utemeljevala svoj predlog za izdajo predhodne odredbe. Tudi v primeru, če sodišče prve stopnje ne bi ugodilo ugovoru tožene stranke in bi bila takšna odločba predmet preverjanja s strani pritožbenega sodišča, ki je bilo tudi pobudnik ocene ustavnosti in zakonitosti navedene zakonske določbe, bi v takšnem primeru moralo pritožbeno sodišče na podlagi 156. člena Ustave RS prekiniti postopek do odločitve Ustavnega sodišča ter po odločitvi Ustavnega sodišča njegovo odločitev upoštevati pri odločitvi, kar pomeni, da bi pritožbeno sodišče sprejelo enako odločitev, kot jo je sprejelo tudi sodišče prve stopnje.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora kriti sama svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. (1) V nadaljevanju ZIZ.

(2) V nadaljevanju ZUstS.