Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da premoženja ne prevzame ločitveni upnik, pač pa navadni upnik, ne more pomeniti, da mu ni treba nositi stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem premoženja, ki ga prevzema v poplačilo svoje terjatve, tako kot bi te stroške nosil ločitveni upnik. Za razlogovanje, da bi stroške moral nositi le ločitveni upnik, ne pa tudi navadni upnik, če se nanj prenese premoženje po 1. točki prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ni najti razumne razlage.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: 1.) da se delna končna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta končne razdelitve - premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, z dne 29. 7. 2019 (p.d. 175), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa; 2.) da se na dobrodelno organizacijo prenese to premoženje: zaloge in oprema v lasti stečajnega dolžnika, ki se nahajajo na lokaciji v S. 2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, v kateri ni konkretiziral pritožbenih razlogov v smislu 338. člena ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe, ker po njenem mnenju pritožnik v predmetnem stečajnem postopku zgolj zlorablja procesne pravice ter namerno zavlačuje postopek.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravitelj v skladu s tretjim odstavkom 363. člena ZFPPIPP predložil načrt delne končne razdelitve, ki ga je sodišče objavilo dne 8. 7. 2019. Noben upnik ni vložil ugovora proti načrtu, zato je upravitelj izdelal končni načrt delne končne razdelitve v skladu z drugim odstavkom v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP. Premoženja, navedenega v drugem delu izreka tega sklepa, ni bilo mogoče unovčiti oziroma bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški. Ker ni noben upnik pristal, da prevzame to premoženje, niti ga ni hotela prevzeti Republika Slovenija, je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 374. člena ZFPPIPP odločilo, da se prenese na dobrodelno organizacijo, ki je privolila, da ga prevzame.
6. Čeprav noben upnik ni vložil ugovora proti načrtu delne končne razdelitve in so pritožbeni razlogi v skladu s prvim odstavkom 366. člena ZFPPIPP omejeni, upnik svojo legitimacijo za vložitev predmetne pritožbe utemeljuje s tem, da navedena določba ne določa procesnih predpostavk za dovolitev pritožbe v smislu 343. člena ZPP, temveč le omejuje pritožbene razloge, ki jih je v pritožbi dopustno uveljavljati. Sodišče druge stopnje mora zato kljub omejenosti pritožbenih razlogov v 366. členu ZFPPIPP pri odločanju o pritožbi zoper sklep o delni končni razdelitvi preizkušati po uradni dolžnosti, ali so podane absolutne bistvene kršitve določb postopka in pravilna uporaba materialnega prava v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.1
7. Pritožnik navaja, da je soglasje k prevzemu premoženja, ki ga ni moč unovčiti, dne 9. 4. 2019 podal upnik L. d.d., pri čemer je soglašal s prevzemom premoženja skupaj z davčnimi obveznostmi, vendar brez plačila „nerazumno in nesorazmerno visokih stroškov stečajnega postopka v višini 41.026,92 EUR, arbitrarno določenih s strani stečajne upraviteljice“.
8. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je upnik L. d.d., podal soglasje k prevzemu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, vendar brez bremena stroškov, pri čemer se je zavezal nositi (zgolj) davek na dodano vrednost na vrednost prevzetega premoženja. Ker je upnik kategorično zavrnil poplačilo stroškov, je njegovo soglasje k prevzemu premoženja neupoštevno. Razlaga, za kakršno se zavzema pritožnik (da se premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti, lahko prenese na navadnega upnika, vendar le-temu ni potrebno plačati stroškov, pač pa zgolj davke), pomeni neenakopravno obravnavanje navadnih in ločitvenih upnikov pri prevzemu neunovčljivega premoženja, za kar pa v zakonu ni najti opore.2
9. Po določilu trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP sodišče s sklepom o končni razdelitvi naloži ločitvenemu upniku, na katerega prenese premoženje po 2. ali 3. točki prvega odstavka tega člena, da stečajnemu dolžniku plača znesek v višini stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Dejstvo, da premoženja ne prevzame ločitveni upnik, pač pa navadni upnik, ne more pomeniti, da mu ni treba nositi stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem premoženja, ki ga prevzema v poplačilo svoje terjatve, tako kot bi te stroške nosil ločitveni upnik. Za razlogovanje, da bi stroške moral nositi le ločitveni upnik, ne pa tudi navadni upnik, če se nanj prenese premoženje po 1. točki prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ni najti razumne razlage. Za pravilno razumevanje navedene določbe ne zadošča le jezikovna razlaga, za katero se zavzema pritožnik, pač pa je treba upoštevati tudi logično in namensko razlago. Razlogov, da bi bil navadni upnik v primerljivi situaciji v boljšem položaju od ločitvenega upnika, enostavno ni najti. Glede na to, da je upnik L. d.d., ob podaji soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, kategorično zavrnil plačilo ustreznih stroškov, so brezpredmetna izvajanja pritožnika glede same višine teh stroškov.
10. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da postopek prodaje zalog ni bil pravilno izvajan, ker upraviteljica blaga ni popisala in se zato ni mogla prepričati o njegovem stanju in vrednosti, upraviteljica utemeljeno opozarja, da si pritožnik glede na predhodne vloge prihaja v nasprotje sam s seboj (prim. pritožbo pritožnika - p.d. 233). Prav pritožnik je v svoji predhodni pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 25. 3. 2019 izpostavljal, da bi popis tovrstnega premoženja predstavljal v stečaju povsem nepotreben strošek, saj bi stroški popisa (pre)hitro dosegli oziroma presegli vrednost opredeljenega dotrajanega premoženja. Pritožnik je takrat zagovarjal stališče, da mora upraviteljica poskrbeti, da se poškodovani in neustrezno skladiščeni predmeti čimprej unovčijo. Prav tako je opozarjal, da se neustrezna hramba vina (nepravilen položaj in prevelike temperaturne spremembe) lahko odrazijo le v izgubi njegove vrednosti. Vsako popisovanje butelk (in drugih zalog) bi tako predstavljalo le nepotreben strošek stečajnega postopka, kar bi ponovno pomenilo prikrajšanje upnikov v poplačilu njihovih (prijavljenih) terjatev. Ker pritožnik ni pojasnil, zakaj je od vložitve pritožbe z dne 9. 4. 2019 povsem spremenil svoje stališče, se pritožbeno sodišče strinja z oceno upraviteljice glede zlorabe procesnih pravic in zavlačevanja postopka strani pritožnika.
11. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialno pravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
1 Prim. VSL sklep Cst 201/2016. 2 Prim. VSL sklep Cst 62/2019.