Jedro

Po členu 7/V Zakona o sodnih taksah mora sodišče pri izračunu takse uporabiti vrednost točke, ki je veljala ob nastanku taksne obveznosti, če pa taksni obvezanec takrat ne plača takse, uporabi sodišče vrednost točke v času taksnega opomina in v primeru prisilne izterjave vrednost točke v času te izterjave.

Ker se po členu 374 ZPP odločba ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, je treba v takem primeru pritožbo zavrniti.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, s katerim je bila uvedena prisilna izterjava redne, opominske in kazenske takse v skupnem znesku 2.700,00 sit. V pritožbi upnik navaja, da je sodišče v taksnem opominu zahtevalo 225,00 sit opominske takse, sedaj pa izterjuje 300,00 sit opominske takse.

Pritožba ni utemeljena.

V času vložitve izvršilnega predloga oz. v času, ko je prvostopno sodišče poslalo taksni opomin, to je 25.11.1991 je bil upnik dolžan plačati 500 točk redne takse in 75 točk opominske takse. Takrat je bila vrednost točke 3,00 sit in je torej bila redna taksa 1.500,00 sit ter opominska taksa 225,00 sit. Po členu 7/V Zakona o sodnih taksah mora sodišče uporabiti vrednost točke, ki je veljala ob nastanku taksne obveznosti, če pa taksni obvezanec takrat ne plača takse, uporabi sodišče vrednost točke v času taksnega opomina in v primeru prisilne izterjave vrednost točke v času te izterjave. V danem primeru je sodišče dne 23.1.1992 pričelo prisilno izterjavo - takrat (od 1.1.1992 dalje) pa je bila vrednost točke 4,00 sit. Tako izračun neplačane takse pokaže, da je pritožnik dolžan 2.000,00 sit redne in 300,00 sit opominske takse - poleg kazenske takse - torej več kot po izpodbijanem sklepu. Ker se po členu 374 ZPP odločba ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, je bilo pritožbo zavrniti.