Jedro

Če se stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar je ne predloži, sodišče ne more ugotavljati, ali je terjatev stranke verjetno izkazana in utemeljeno zavrne predlagano začasno odredbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačevati nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače tožeče stranke v zadnjem tromesečju pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlagano začasno odredbo, ker tožena stranka naj ne bi dokazala verjetnosti obstoja nedenarne terjatve iz razloga, ker ni predložila sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaključek sodišča je napačen, saj je tožnik v tožbi navedel, zakaj mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. K tožbi je kot dokaz priložil tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. V kolikor sodišče izredne odpovedi ni prejelo, bi moralo tožnika pozvati k dopolnitvi. Zaradi navedenega je sklep sodišča prve stopnje nepravilen, saj je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, vsebina sklepa pa je tudi protispisna. Zato tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. členom ZPP. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka.

Protispisne so pritožbene navedbe, da je tožnik k tožbi priložil kot dokaz odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče je namreč z vpogledom v spis ugotovilo, da je tožnik vložil na sodišče le tožbo, s predlogom za začasno odredbo in predlogom za oprostitev plačila sodnih taks v dveh izvodih brez prilog. Tožnik je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi priložil šele skupaj s pritožbo, česar pa pritožbeno sodišče ne sme upoštevati glede na določbo 1. odst. 337. člena ZPP.

Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče tožnika pozivati, da predloži odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere razveljavitev zahteva v tem individualnem delovnem sporu in v zvezi s katero je predlagal izdajo začasne odredbe. V individualnem delovnem sporu mora sodišče v primeru, da stranka predlaga izdajo začasne odredbe, po določbi 2. odst. 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94 - 63/03) odločiti brez odlašanja, najkasneje v treh dneh. Sodišče torej odloča o predlagani začasni odredbi glede na stanje spisa v trenutku, ko je predlagana začasna odredba. Po določbi 7. člena ZPP, ki se na podlagi 1. odst. 14. člena ZDSS uporablja tudi v individualnih delovnih sporih, morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožnik se je v predlogu za izdajo začasne odredbe skliceval na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar je ni predložil. Zato sodišče prve stopnje ni moglo ugotavljati, ali je terjatev tožnika verjetno izkazana. Zaradi navedenega je utemeljeno zavrnilo predlagano začasno odredbo, ker v času odločanja o predlagani začasni odredbi, tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Sklenilo, da tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspel.