Jedro

Ker v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni veljala kolektivna pogodba, ki bi določala kriterije za izbiro presežnih delavcev, se je tožena stranka po lastni presoji odločila, kateri izmed dveh delavk bo pogodbo o zaposlitvi odpovedala. Ker je v sodnem sporu dokazala, da je delo ene delavke postalo nepotrebno, torej da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je njeno ravnanje zakonito.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se zahtevek na ugotovitev, da odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je 28. 4. 2008 tožena stranka podala tožeči stranki, ni bil utemeljen, zavrne in v točki III. izreka tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je 28. 4. 2008 tožena stranka podala tožeči stranki, ni bil utemeljen (točka I izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po razveljavitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je dne 28. 4. 2008 izdala tožena stranka in dne 13. 5. 2008 vročila tožeči stranki, ugotovitvi, da je nova pogodba o zaposlitvi z dne 28. 4. 2008 neveljavna in nična in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki ponuditi v sklenitev novo pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodje izmene in jo na to delo tudi razporediti v roku 30 dni po pravnomočnosti sodne odločbe (točka II izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 84,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka dneva izpolnitve dalje do plačila in da svoje stroške postopka tožena stranka nosi sama (točka III izreka).

Zoper ugodilni del sodbe (točka I izreka) in zoper odločitev o stroških postopka (točka III izreka) se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje, da odpovedni razlog ni utemeljen, ni pravilna. Reorganizacija v letu 2007 je bila izvedena kot strukturni ukrep, ki je spremenil notranjo organizacijo tožene stranke, plan kadrov za leto 2008 pa je bil sprejet kot kadrovski ukrep, s katerim tožena stranka za posamezno leto določi potrebno število izvrševalcev na posameznem delovnem mestu in plan kadrov ima nujno za podlago notranjo organizacijo. Tako kljub reorganizaciji, ki ni določila števila izvrševalcev na posameznem delovnem mestu, tožena stranka s sprejemom posebnega dokumenta, to je plana kadrov, določa, koliko delavcev potrebuje na posameznem delovnem mestu. Izvedba reorganizacije je določila potrebna delovna mesta, šele plan kadrov pa je določil število delavcev, potrebnih na posameznem delovnem mestu in tako tudi na delovnem mestu vodja izmene. Tožena stranka je šele po sprejemu plana kadrov za leto 2008 ugotovila, da na delovnem mestu vodja izmene obstajajo zmanjšane potrebe za eno osebo in je posledično temu podala tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenih postopkovnih kršitev, je tožena stranka mnenja, da je sodišče prve stopnje v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, saj je razlog zmanjšane potrebe po delu na delovnem mestu vodja izmene utemeljen razlog. Glede na to, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj zmanjšane potrebe po delu ne šteje za utemeljen razlog za podajo odpovedi v smislu določb ZDR, je s tem zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zaradi tega pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno spremeni) in odloči tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo stroške tožene stranke, podrejeno pa, da pritožbi ugodi ter sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pritožbene stroške pa šteje za nadaljnje stroške. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, ki jih očita pritožba in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da pa je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da tožena stranka ni imela utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, oprlo na kronologijo ravnanj tožene stranke, ki je težila k temu, da vodilnim delavcem G. po reorganizaciji zagotovi druga delovna mesta in je tako tožnica, ki je delo vodje izmene opravljala v D.P. in kasneje pri toženi stranki od leta 1993 dalje, nenadoma postala tista delavka, katere nadaljevanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi naj ne bi bilo več mogoče iz poslovnega razloga. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje štelo, da gre za izigravanje določb ZDR o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga, saj je tožena stranka na delovnem mestu vodja izmene PC G., ki ga je vrsto let opravljala edino tožnica, želela drugega izvajalca. Tega razloga pa sodišče prve stopnje ni štelo za utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega tožnica ne bi mogla nadaljevati dela na delovnem mestu vodja izmene PC G., za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, še posebej, ker sta bila od septembra 2007 na delovnem mestu vodja izmene dva izvajalca in sicer tožnica in Z.B. in je tako imela tožena stranka v nekaj mesecih potrebo po dodatnem delavcu in nenadoma zmanjšano potrebo po le enem izvajalcu, ki je bil Z.B., tožnici pa je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in ji ponudila v sklenitev pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto upravljalec strojev I z nižjo plačo. Pritožbeno sodišče se z razlogovanjem sodišča prve stopnje ne strinja. Res je tožena stranka zaradi reorganizacije imela v septembru 2007 na delovnem mestu vodja izmene dva izvajalca, vendar je s sprejetjem Plana kadrov za leto 2008 (B5) število izvajalcev zmanjšala na enega. Glede na to, da je Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti veljala do 30. 6. 2006 in da Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo (Ur. l. RS, št. 45/2006), ki je stopila v veljavo s 1. 5. 2006, ni določala kriterijev za izbiro delavcev, ki ne morejo iz poslovnega razloga opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi, tožena stranka pri izbiri izvajalca za delo na delovnem mestu vodja izmene, ni bila dolžna upoštevati nobenega vnaprej predpisanega kriterija. Njena odločitev o tem, kateri izmed dveh izvajalcev bo še naprej opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi za to delovno mesto in kateremu bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto in mu ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, je zato njena poslovna odločitev. Dejstvo je, da je potreba po enem izvajalcu dejansko prenehala, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje, in to je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Tako je pritožba tožene stranke utemeljena in je bilo potrebno v skladu z določilom pete alinee 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe spremeniti in tožbeni zahtevek tožnice zavrniti.

Ker je pritožbeno sodišče točko I izpodbijane sodbe spremenilo in se je s tem spremenil uspeh strank v postopku pred sodiščem prve stopnje, je bilo potrebno ponovno odločiti o stroških postopka. Tako je pritožbeno sodišče na podlagi 41. člena ZDSS-1 v zvezi s 154. členom ZPP odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, tožena stranka pa na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s prej navedenima členoma sama nosi tudi svoje stroške pritožbenega postopka.