Jedro

Pravnomočnost sklepa o prehodu zapuščine ne preprečuje naknadnega odločanja o skupnih stroških postopka.

Prehod zapuščine na Republiko Slovenijo je primer univerzalnega nasledstva, ki je primerljiv s prehodom zapuščine na dediče. Ker dedičev v konkretnem primeru ni, je stroške objave oklicev, ki so skupni stroški, dolžna kriti Republika Slovenija, na katero je prešlo zapustnikovo premoženje.

Objava oklica neznanim dedičem je predvidena z zakonom. Kljub temu, da se oklic v primeru zapuščine majhne vrednosti objavi zgolj na sodni deski, je bila v obravnavanem primeru iz razloga, ker je predmet zapuščine tudi nepremičnina, objava v Uradnem listu RS potrebna. S tem je bila zagotovljena večja garancija za materialnopravno pravilno odločitev in spoštovano načelo varovanja pravic strank v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je odločilo, da je Republika Slovenija (kaducitetna upravičenka) dolžna na račun sodišča plačati 52,71 EUR stroškov, ki so bili – zaradi plačila objave oklica neznanim dedičem in objave oklica neznanim upnikom – predhodno založeni iz sredstev sodišča. 2. Pritožuje se Republika Slovenija. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa. Izpostavlja, da je dne 4. 10. 2017 postal pravnomočen sklep z dne 29. 8. 2017, s katerim je: – ugotovljeno, da po zapustniku ni dedičev (dediči prvega dednega reda so se dedovanju odpovedali); – odločeno, da zapuščina (tvorijo jo denarna sredstva pri X banki s stanjem 4.614,14 EUR na dan zapustnikove smrti in sedanjim stanjem 223,85 EUR ter 1/3 parc. št. 4398 k.o. ...) postane last Republike Slovenije. Izpodbijani sklep je bil izdan naknadno – šele 13. 11. 2017. Opozarja, da ZPP naknadno odločitev o stroških predvideva zgolj za primer izdaje delne ali vmesne sodbe, v ostalih primerih pa je o stroških postopka treba odločiti z odločbo, s katero se postopek konča. Meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker ga je sodišče izdalo po pravnomočnosti sklepa, s katerim se je zapuščinski postopek končal. Opozarja, da je bilo stanje sredstev na zapustnikovem računu ugotovljeno na dan zapustnikove smrti in na dan 23. 8. 2016. Sklep, s katerim so bila zapustnikova sredstva dodeljena pritožnici, je bil izdan šele 29. 8. 2017, torej eno leto kasneje. Sklicuje se na sklep I Cp 192/2015 in zastopa stališče, da mora sodišče pred izdajo sklepa o izročitvi premoženja Republiki Sloveniji zanesljivo ugotoviti ali v trenutku odločanja to premoženje obstoji in kje se nahaja. Če bi sodišče to storilo, bi ugotovilo, da sredstev na dan odločanja (29. 8. 2017) ni bilo več in da je bil račun že 18. 3. 1015 zaprt. Pritožnica je po pravnomočnosti sklepa z dne 29. 8. 2017 ugotovila, da so bila sredstva iz računa usmerjena za pokritje negativnega stanja. Zato ni podlage, da se pritožnici nalaga plačilo stroškov postopka. Če bi bilo o stroških postopka odločeno s sklepom z dne 29. 8. 2017, s katerim je bil postopek končan, bi se pritožnica že tedaj pritožila. Navaja, da Zakon o dedovanju ne predvideva, da bi kaducitetna upravičenka morala nositi stroške postopka. Razen tega se 174. čl. Zakona o dedovanju nanaša na stroške strank in ne na stroške sodišča. Ker je zapuščinski postopek uveden po uradni dolžnosti, je stroške postopka dolžno kriti sodišče iz svojih proračunskih sredstev. Z objavo oklica neznanim dedičem nastali stroški so nepotrebni. V skladu z 206. čl. Zakona o dedovanju se oklic nabije na sodno desko in objavi v Uradnem listu RS. Če zapuščino sestavlja premoženje majhne vrednosti, se oklic objavi samo na sodni deski. Oklic neznanim dedičem bi moral biti objavljen samo na sodni deski, ker vrednost nepremičnine, katere lastnik je bil zapustnik do 1/3, po podatkih GURS znaša samo 715,12 EUR; denarna sredstva pri banki pa naj bi obstajala samo v višini 223,85 EUR. Prilaga poročilo X banke z dne 7. 11. 2017. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep o prehodu zapuščine na Republiko Slovenijo je res dejanje, s katerim se zapuščinska obravnava oz. zapuščinski postopek konča, saj je z njim meritorno odločeno o usodi zapuščine. Sklep o prehodu zapuščine na Republiko Slovenijo je ekvivalenten sklepu o dedovanju, katerega obvezne sestavine so predpisane v drugem odstavku 214. čl. Zakona o dedovanju. Med njimi odločitev o stroških postopka ni navedena. Ker v zapuščinskem postopku stranke trpijo stroške, ki jih imajo med postopkom ali zaradi postopka, odločanje o stroških postopka običajno ni potrebno, saj stranke povrnitve stroškov ne zahtevajo. Če pa obstajajo skupni stroški, kar stroški objave oklicev so, sodišče o njih odloči. Drugi odstavek 174. čl. Zakona o dedovanju, ki táko odločitev predvideva, časovnih omejitev za to odločitev ne določa. Pravnomočnost sklepa o prehodu zapuščine zato ne preprečuje naknadnega odločanja o skupnih stroških postopka. Dejstvo, da je bil izpodbijani sklep izdan po pravnomočnosti sklepa o prehodu zapuščine na pritožnico – kaducitetno upravičenko, na kar opozarja pritožba, odločanja o skupnih stroških postopka ne preprečuje.

5. Prehod zapuščine na Republiko Slovenijo je primer univerzalnega nasledstva, ki je primerljiv s prehodom zapuščine na dediče. Ker dedičev – po odpovedi dedovanju dedinje prvega dednega reda – ni, je stroške objave oklicev, ki so skupni stroški, dolžna kriti Republika Slovenija, na katero je prešlo zapustnikovo premoženje (drugi odstavek 174. čl. Zakona o dedovanju). Podlage za stališče, da ti stroški bremenijo proračun sodišča, pritožnica ne navaja. Pritožbeno sodišče meni, da take podlage ni.

6. S pritožbenim stališčem, da stroški objave oklica neznanim dedičem niso potrebni stroški postopka, pritožbeno sodišče ne soglaša. Objava oklica je predvidena z zakonom. Res se oklic v primeru zapuščine majhne vrednosti objavi samo na sodni deski (drugi odstavek 206. čl. Zakona o dedovanju). Sodišče, ki je objavo izvedlo v Uradnem listu RS, je sledilo načelu varovanja pravic strank v postopku (prvi odstavek 165. čl. Zakona o dedovanju). S tem je bila zagotovljena večja garancija za materialno pravilno odločitev in ni mogoče soglašati s pritožbo, da so stroški objave oklica neznanim dedičem v Uradnem listu RS nepotrebni.

7. Pritožbeno stališče, da obseg zapuščine ni ustrezno ugotovljen, na odločitev o stroških postopka ne vpliva. Argument, da je bilo ugotovljeno le stanje denarnih sredstev na dan zapustnikove smrti in na dan 23. 8. 2016, ne pa na dan izdaje sklepa o prehodu zapuščine na Republiko Slovenijo (29. 8. 2017), bi pritožnica morala uveljaviti s pravnim sredstvom, ki je predvideno tudi za sklep o prehodu zapuščine na Republiko Slovenijo. Zaradi uveljavljanja svojih pravic pa ima na razpolago tudi pravdo (224. čl. Zakona o dedovanju).

8. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja na osnovi 163. čl. Zakona o dedovanju.