Jedro

Glede na določbe 20. člena ZBPP sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, saj ti niso pravno relevantni. V zadevi namreč ni pomembno, da ni želel dati neresničnih podatkov, niti da je njegova sedanja partnerica menila, da podatkov o svojem premoženjskem stanju ni dolžna razkriti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči v postopku znižanja preživnine (I. točka izreka) in ugotovila, da je tožnik v postopku za dodelitev BPP navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali o premoženjskem stanju svoje družine, zaradi česar šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za BPP in mu ta ne more biti odobrena (II. točka izreka). Odločila je še, da stroški postopka niso nastali (III. točka izreka).

Iz obrazložitve je razvidno, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni navedel nobenih družinskih članov, iz tožnikovih kasnejših navedb v vlogi z dne 7. 5. 2014 pa je organ ugotovil, da mu pri preživljanju pomaga zunajzakonska partnerica. Zato ga je organ za BPP pozval, naj pojasni ugotovljeno neskladje, tožnik pa na poziv ni odgovoril. Šele v tožbi zoper sklep z dne 3. 9. 2014, s katerim je organ najprej zavrgel tožnikovo vlogo, v povezavi z dopolnitvijo tožbe z dne 17. 11. 2014, je pojasnil, da z zunajzakonsko partnerico živi že od leta 2000, v prošnji pa je ni navedel, ker je menila, da ni dolžna dajati svojih podatkov, saj ni pravno odgovorna za njegove otroke. Organ je na podlagi pridobljenih podatkov štel, da je tožnik kot prosilec navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju svoje družine. Pojasnjuje, zakaj ne more slediti tožnikovim navedbam v upravnem sporu zoper prvotni sklep o zavrženju njegove vloge. Izpodbijano odločitev je sprejel na podlagi takrat veljavnega petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi in njeni dopolnitvi pojasnjuje okoliščine, zaradi katerih je zaprosil za BPP. Navaja, da partnerice ni zatajil, da ni vedel, da jo mora navesti, da ni lagal o premoženjskem stanju in da vidi „zatečeno situacijo kot lapsus“. Partnerica naj bi podatke, ki jih ima, predložila. V dopolnitvi tožbe navaja še, da imata s partnerico „relativno ohlapno razmerje“ in da je postopek začela ona, menila pa je, da podatkov o sebi ni dolžna dajati.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in razlogih zanjo. Glede na tožbene navedbe pa pojasnjuje še, da podatkov o premoženju partnerice nima, predvideva pa, da jih je tožnik predložil Upravnemu sodišču z vlogo z dne 16. 10. 2014 v postopku II Upr 127/2014. Zato meni, da gre za nedovoljene tožbene novote. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je toženka odločila na podlagi takrat veljavnega petega odstavka 20. člena ZBPP, ki je določal, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena ZBPP, veljavnem v času izdaje izpodbijane odločbe, pa se je premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavljalo na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo je podal pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, to pa izhaja tudi iz upravnih spisov, da tožnik v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel nobenega družinskega člana, torej tudi ne zunajzakonske partnerice in njenega premoženjskega stanja.

Navedeno dejstvo pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju oziroma premoženjskem stanju svojih družinskih članov.

Po prvem odstavku 20. člena ZBPP, veljavnem v času izdaje izpodbijane odločbe, prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oz. namen, oz. ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se namreč po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov. S podpisom izjave je prevzel materialno in kazensko odgovornost za resničnost in popolnost v vlogi navedenih podatkov.

Glede na določbe 20. člena ZBPP torej sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, saj ti niso pravno relevantni. V zadevi namreč ni pomembno, da ni želel dati neresničnih podatkov, niti da je njegova sedanja partnerica menila, da podatkov o svojem premoženjskem stanju ni dolžna razkriti.

Kolikor tožnik z navedbami v dopolnitvi tožbe, o ohlapnosti razmerja z zunajzakonsko partnerico, po vsebini zatrjuje, da ta ni družinska članica, pa sodišče pojasnjuje, da gre za nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče v upravnem sporu ne more upoštevati. Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) namreč stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so to možnost imele v postopku pred izdajo akta. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je tožnik to možnost imel, saj ga je organ seznanil z ugotovljenim neskladjem glede družinskih članov in ga pozval, naj se o tem izjavi, pa se tožnik na ta poziv ni odzval. Zato na drugačno odločitev ne more vplivati niti okoliščina, da je tožnik v prejšnjem upravnem sporu Upravnemu sodišču predložil podatke o premoženjskem stanju zunajzakonske partnerice.

Ker je v zadevi bistveno, da tožnik v vlogi kot družinske članice ni navedel zunajzakonske partnerice, je šteti, da je zamolčal podatke o premoženjskem stanju družinskih članov, zato je tudi po stališču sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zaradi česar jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.