Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obdolženec je preiskovalni sodnici obljubil, da ne bo spreminjal svojega bivališča, navedel naslov kamor naj bi prejemal vabila in tudi obljubil, da se bo vabilom sodišča odzival, toda kasneje mu na navedeni naslov ni bilo mogoče vročiti nobenih sodnih pošiljk.
Nasprotno, iz podatkov spisa izhaja, da je odšel v drugo državo.
Takšno ravnanje obtoženca pa pomeni, da je že pobegnil in da se poskuša izogniti kazenskemu postopku, zato je odreditev pripora po 1. točki I. odstavka 201. člena ZKP pravilna in zakonita.
Pritožba zagovornika obdolženega N. M. se zavrne kot neutemeljena.
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi I. odstavka 207. člena ZKP zoper obdolženega N. M., zoper katerega je vložena obtožnica, zaradi kaznivih dejanj po členu 212/I točka 1 KZ in 212/I točka 1 KZ v zvezi z členom 22 KZ, odredilo pripor iz razloga po 1. točki I. odstavka 201. člena ZKP.
Zoper ta sklep je obtoženčev zagovornik po uradni dolžnosti vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb kazenskega postopka in predlagal, da se izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje po preizkusu izpodbijanega sklepa, podatkov spisa in pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je zoper obdolženca odredilo pripor iz pripornega razloga tako imenovane begosumnosti. Okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v razlogih sklepa, namreč potrjujejo zaključek, da je obdolženec že pobegnil, saj mu ni bilo mogoče vročiti ne sklepa o uvedbi preiskave ne obtožnice, čeprav je obdolženec preiskovalni sodnici obljubil, da bo pošiljke sprejemal na naslov na Jesenicah in se odzival vabilom sodišča. Iz poizvedb organov za notranje zadeve pa tudi izhaja, da naj bi obdolženec odšel v BIH in se v Slovenijo le občasno vrača. Takšna dejstva pa dokazujejo, da se obdolženec poskuša izogniti temu kazenskemu postopku, zato je odreditev pripora po 1. točki I. odstavka 201. člena ZKP pravilna in pritožbene trditve, da bi moralo sodišče uporabiti katerega od milejših ukrepov za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v tem kazenskem postopku, niso utemeljene.
Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrniti.