Jedro

Ker se pritožbene navedbe nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru ter na bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ki naj bi se zgodile v tistem postopku, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan 12. 11. 2019, za dobo enega leta, storilca pa je oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1 in navaja, da je izpodbijani sklep neutemeljen, ker ne obstaja nikakršno verodostojno dokazno gradivo, ki bi lahko potrdilo, da je 12. 11. 2019 vozil pod vplivom alkohola ali bil fizično nasilen do policista, smiselno pa s tem predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ne izreče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 1. 2. 2022 ter vpogleda skupno evidenco kazenskih točk ugotovilo, da ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 18 kazenskih točk, ki so mu bile izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 10. 1. 2022, ki je postala pravnomočna 25. 1. 2022, s katero mu je bilo zaradi prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki ga je storil 12. 11. 2019 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Avstriji, mu je sodišče prve stopnje v skladu z osmim odstavkom v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. 5. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v okviru katerega sodišče ugotavlja le-to, ali je bilo storilcu v obdobju dveh let izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega 18 ali več kazenskih točk. Če so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče tak ukrep dolžno izreči in ker je pri tem vezano na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč, v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu. Ker se pritožbene navedbe, da že sama osnova obtožnice ne prikazuje resničnih dogodkov dne 12. 11. 2019, temveč le prirejeno izjavo policista A. A. in policistke B. B.; da izjave policista A. A. ni mogoče šteti kot verodostojno, ker je bil že v večih primerih obtožen opravljanja svojega dela pod vplivom alkohola in je bil tudi suspendiran; da se policist in policistka nista odzivala na vabila na sodišče in sta bila tudi kaznovana z denarno kaznijo s strani Okrožnega sodišča v Mariboru; da sta se policist in policistka dogovarjala, kaj vse bi si še lahko izmislila oziroma dodala k zapisniku, da bi bilo dovolj gradiva za obtožnico; da se nikakor ne strinja z obtožnico, da bi naj tistega dne vozil vozilo, kakor to trdita policista, ker se je ob prihodu policistov že nahajal v stanovanjskem objektu; da je bil policist od samega vstopa v stanovanjsko hišo fizično nasilen do njega, kar lahko potrdijo navzoče priče in da storilcu ni bila ponujena možnost, da v miru poda svojo izjavo dogajanja, nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru ter na bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ki naj bi se zgodile v tistem postopku, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa take pritožbene navedbe neupoštevne. Vse to bi lahko storilec uveljavljal zgolj v postopku o prekršku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, vendar kot je razvidno iz overjenega prepisa sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru PR 1214/2019 z dne 10. 1. 2022 pod prilogo C 1 spisa, storilec zoper sodbo ni napovedal pritožbe in sodbe tako ni izpodbijal v za to predvidenem postopku. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da mu je bilo s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Mariboru pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk ter da je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, pa storilec v pritožbenih navedbah ne izpodbija, niti sodišču ne očita, da bi zmotno uporabilo določbe 22. ter 202.č člena ZP-1 ali zagrešilo kakšno bistveno kršitev določb postopka o prekršku, zaradi česar je njegova pritožba neutemeljena.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.