Jedro

Udeleženci nepravdnega postopka imajo ne le pravico predlagati dokaze, marveč tudi sodelovati pri izvajanju dokazov. Če udeležencu ni omogočeno sodelovanje pri izvedbi dokazov, mu je lahko kršena pravica do kontradiktornosti postopka in s tem pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pri izvedbi dokaza z izvedencem to pomeni, da imajo udeleženci pravico zahtevati, da izvedenec dopolni izvedensko mnenje in da se ga zasliši na naroku. Pri posameznih dejanjih izvedenca pa navzočnost udeležencev ni vedno dopustna ali pa ni potrebna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedencu priznalo stroške in nagrado za opravljeno izvedensko delo v višini 529,00 EUR, skupaj s prispevki 578,62 EUR.

2. Predlagateljica v pritožbi navaja, da izvedenec ni upravičen do nagrade in stroškov, ker ni povabil na ogled udeležence postopka in njihove pooblaščence, čeprav mu je to naložilo sodišče prve stopnje. Izvedenec si ni ogledal premičnin. V mnenju je pojasnil, da ogled opreme ni potreben. Sodišče je izvedencu naložilo, da ugotovi tržno vrednost premičnin na dan izdelave mnenja, izvedenec pa je ugotovil stanje premičnin za leto 2013. Izvedenec ni ugotavljal stanja posamezne premičnine. Izvedenec ima pravico do nagrade, ko v celoti opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča oziroma ko bo odgovoril na pripombe udeležencev na njegovo mnenje. Izvedenec do nagrade tudi ni opravičen, ker je mnenje nestrokovno in površno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 38/2015 z dne 30. 3. 2018 postavilo izvedenca, da oceni vrednost premičnin, kot so bile določno navedene v sklepu. Sodišče je izvedencu še naložilo, da opravi oglede teh premičnin in da na ogled „na kraju samem v prostorih Zdravstvenega doma ... povabi udeležence in njihove pooblaščence.“

5. Izvedenec je opravil ogled, kar izhaja iz mnenja in priloženih fotografij, nenazadnje tudi iz navedb predlagateljice, ki izvedencu očita, da ni ravnal po navodilih sodišča, ko predlagateljice in njene pooblaščenke ni povabil na ogled.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da izvedenec ni upošteval navodil sodišča, ker ni povabil udeležencev in njihovih pooblaščencev na ogled, kar pa ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Udeleženci nepravdnega postopka imajo ne le pravico predlagati dokaze, marveč tudi sodelovati pri izvajanju dokazov. Če udeležencu ni omogočeno sodelovanje pri izvedbi dokazov, mu je lahko kršena pravica do kontradiktornosti postopka in s tem pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Če izvedenec ugotovi, da ogled ni potreben za izdelavo mnenja oziroma da pri ogledu ni potrebna navzočnost udeležencev, mora o tem obvestiti sodišče, ki lahko sprejme drugačen sklep (procesnega vodstva) glede (načina) izvedbe tega dokaza, s tem, da načeloma velja, da ima udeleženec pravico, da je prisoten pri izvedbi dokaza. Pri izvedbi dokaza z izvedencem to pomeni, da imajo udeleženci pravico zahtevati, da izvedenec dopolni izvedensko mnenje in da se ga zasliši na naroku. Pri posameznih dejanjih izvedenca pa navzočnost udeležencev ni vedno dopustna (npr. pri pregledih oškodovancev, ki jih opravijo izvedenci medicinske stroke) ali pa ni potrebna (npr. ko izvedenec ocenjuje vrednosti vozila, ki je v hrambi).

7. Prav takšen pa je konkreten primer. Sodišče prve stopnje je izvedencu v sklepu naložilo, da opravi ogled, na katerega naj povabi udeležence, ni pa pojasnilo razlogov, zaradi katerih je izvedencu naložilo takšno postopanje. Če je bilo sodišče mnenja, da je med udeleženci sporna identiteta posameznih premičnin, bi moralo tudi sodišče sodelovati na ogledu in v sklepu od izvedenca zahtevati, da ga obvesti o ogledu. Če pa ni bila sporna identiteta ali (ob)raba posameznih premičnin, potem ni najti razloga, zaradi katerega bi bilo treba povabiti udeležence na ogled, če je bila sporna le vrednost posamezne premičnine. Na ogledu tudi ni bilo za pričakovati, da se bo izvedenec lahko opredelil glede vrednosti posamezne premičnine. Izvedensko mnenje pa potrjuje, da izvedenec ni potreboval nobenih (dodatnih) pojasnil udeležencev v zvezi s cenitvijo premičnin. Tudi predlagateljica v pripombah na izvedensko mnenje in v pritožbi določno ne pojasni razlogov, zaradi katerih cenitev izvedenca, s katero se sicer ne strinja, ni pravilna, ker izvedenec predlagateljice oziroma njene pooblaščenke ni povabil na ogled.

8. Izvedenec je v mnenju ugotovil, da so premičnine, ki so predmet cenitve še v prostorih Zdravstvenega doma ..., da pa se je njihova življenjska doba iztekla leta 2013. Iz izvedenskega mnenja izhaja natančen opis vsake premičnine in sicer letnik izdelave in vrednost premičnine ob nakupu in ob poteku življenjske dobe, kakor tudi kontrolna vrednost na dan izdelave mnenja. Izvedenec je pri cenitvi premičnin upošteval običajno rabo in tako dobil nadomestne vrednosti po tržnih merilih. Predlagateljica v pripombah na izvedensko mnenje pojasnjuje, da se z oceno vrednosti premičnin ne strinja, ker imajo premičnine višjo vrednost, saj so premičnine še vedno v funkciji in prinašajo donos, podrobno pa se opredeli le glede premičnine „F.“, za katero meni, da je vredna 4.000,00 EUR1. 9. Nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca ne pomeni, da je izvedensko mnenje nestrokovno, površno in neobjektivno, kot to zatrjuje pritožba. Ugotovitve izvedenca glede vrednosti premičnin so obrazložene in dovolj natančne, da dopuščajo preverjanje. Predlagateljica je že dala pripombe na izvedensko mnenje, ima pa tudi možnost zahtevati, da izvedenec na naroku odgovori na njena vprašanja, ponoven ogled z izvedencem v njeni prisotnosti pa bo moralo sodišče izvesti, če bo konkretno pojasnila razloge, zaradi katerih bi bila cenitev izvedenca glede posameznih premičnin drugačna, če bi bil ogled opravljen v njeni prisotnosti.

10. Po izdelavi izvedenskega mnenja izvedencu pripada nagrada in stroški, zato je zmotno stališče pritožbe, da izvedencu pripada nagrada in stroški šele po dopolnitvi mnenja.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku).

12. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato mora kriti sama svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. 1 Izvedenec je ocenil vrednost te premičnine v višini 728,00 EUR.