Jedro

V sklepu o dedovanju je med drugim odločeno, da se na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 9. 2014 (zaradi uveljavitve pravic nujnih dedičev) v zapuščino vrnejo darila, ki jih je zapustnik dal pritožniku, med drugim tudi nepremičnini, na kateri se nanaša ta zemljiškoknjižni postopek (do deleža 3/5). Posledično je bilo s sklepom o dedovanju v zvezi s kasnejšim popravnim sklepom pravnomočno odločeno tudi o dedovanju teh v zapuščino vrnjenih nepremičnin.

Navedeni listini, ki predstavljata podlago za vpis, učinkujeta zoper pritožnika, četudi so nepremičnine, ki so vrnjene v zapuščino, formalno (še) v celoti vknjižene na pritožnikovo ime. Načelu pravnega prednika je zadoščeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor I.J. in potrdilo sklep z dne 7. 6. 2019. S slednjim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica pri uvodoma navedenih zemljiških parcelah na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 2/1999 z dne xx.yy.2018 in sklepa istega sodišča II D 8/2018 z dne xx.y.2019 dovolila vpis lastninske pravice v korist dedičev v določenih solastninskih deležih, kot je to opredeljeno v izreku sklepa.

2. I.J. v pravočasni pritožbi navaja, da je pri nepremičninah, na katera se nanaša vpis, vpisana lastninska pravica v korist pritožnika, medtem ko sta sklepa, na podlagi katerih je bil dovoljen vpis, izdana v zapuščinskem postopku po pokojnem J.J., rojenem xx.xy.1912. Upoštevaje načelo pravnega prednika po 9. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je vpis v zemljiško knjigo dopusten samo proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša. Vpis na podlagi sklepa o dedovanju po pokojnem J.J. je tako dovoljen le pri tistih nepremičninah, ki so njegova last. Glede na to, da je najmanj pri eni od spornih nepremičnin kot lastnik (tudi z EMŠO) vpisan pritožnik, sodišče vpisa ne bi smelo dovoliti. Tako je tudi stališče Višjega sodišča v Kopru v zadevi Cdn 209/2019. Zato je treba ob enakem dejanskem stanju tudi v tej zadevi predlagani vpis zavrniti.

3. Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zemljiškoknjižno sodišče je v tem po uradni dolžnosti začetem postopku za vknjižbo lastninske pravice ugotovilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za vpis (glej 148. člen ZZK-1). Pri tem je ugotovilo, da listini, ki predstavljata podlago za vpis (pravnomočni del sklepa o dedovanju v zvezi s pravnomočnim popravnim sklepom) ustrezata zahtevanim zakonskim pogojem, ocenilo pa je tudi, da je vpis je po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka tega postopka dovoljen, da iz zemljiške knjige ne izhaja nobena ovira za vpis in da so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih za to vrsto vpisa določa zakon. Ugovor nasprotnega udeleženca (s katerim je problematiziral pravilnost in zakonitost zapuščinskega postopka po pokojnem J.J. ter v njem izdanih sklepov ter se skliceval na odločbo UE o zaščiteni kmetiji), je v izpodbijanem sklepu obrazloženo zavrnilo. Teh razlogov pritožba ne izpodbija, sedaj očita kršitev načela pravnega prednika. Preizkus je pokazal, da je zemljiškoknjižno sodišče materialno pravo pravilno uporabilo. Drži, da je v pritožbeno sodišče v zadevi CDn 209/2019 odločilo drugače, vendar tokrat upoštevaje vse okoliščine primera ugotavlja, da je pritožbeni očitek neutemeljen.

6. Ni dvoma, da sta sklepa zapuščinskega sodišča, ki predstavljata podlago za vpis, izdana v zapuščinskem postopku po pokojnem J. J., rojenem xx.xy.1912, v katerem je očitno sodeloval tudi pritožnik, ki je glede na vsebino sklepa o dedovanju (in podatek o EMŠO) zapustnikov sin in je razglašen kot njegov oporočni dedič. Pri tem pa je za ta pritožbeni preizkus pomembna predvsem iz izreka sklepa o dedovanju razvidna in v pritožbi spregledana odločitev, da se na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 9. 2014 (zaradi uveljavitve pravic nujnih dedičev) v zapuščino vrnejo darila zapustnika pritožniku, kot je konkretno opredeljeno v V. točki izreka, med drugim tudi nepremičnini, na kateri se nanaša ta zemljiškoknjižni postopek (do deleža 3/5). V VI. točki izreka sklepa o dedovanju v zvezi s popravnim sklepom z dne 14. 1. 2019 je bilo v posledici take odločitve odločeno tudi o dedovanju teh v zapuščino vrnjenih nepremičnin. Sodni odločbi sta po podatkih spisa v navedenem delu tudi pravnomočni. S tem je izkazano, da listini, ki predstavljata podlago za konkretni vpis, učinkujeta zoper pritožnika, kolikor se nanašata na nepremičnine, vrnjene v zapuščino, četudi so formalno (še) v celoti vknjižene na njegovo ime. To pa pomeni, da je zadoščeno načelu pravnega prednika, kot je uzakonjeno v drugem odstavku 9. člena ZZK-1 in drugi alineji prvega odstavka 150. člena ZZK-1. 7. Zato in ker pritožbeno sodišče tudi sicer ni našlo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).