Jedro

Sodišče je kršilo določilo 1. odstavka 60. člena ZKP, ker pred izdajo sklepa, s katerim je zavrglo obtožni predlog, oškodovancev ni obvestilo, da je pristojni državni tožilec odstopil od pregona in ju ni poučilo o pravici do prevzema pregona.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca RS za varstvo zakonitosti se ugodi ter se ugotovi, da je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v LJ z dne..., kršena določba prvega odstavka 60. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obrazložitev

Okrajno sodišče v LJ je s sklepom z dne..., na podlagi 1. odstavka 437. člena v zvezi z 2. odstavkom 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog, ker je okrožna državna tožilka J.U. s pismeno izjavo z dne... umaknila obtožni predlog, ki ga je dne... vložilo TJT LJ, enota v LJ, zoper obd. dr. R.R. zaradi kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po 3. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 108. člena KZ/1977 in razžalitve po 1. odstavku 106. člena KZ/1977, obeh v zvezi z 2. odstavkom 114. člena KZ/1977. Vrhovni državni tožilec RS dr. Z.F. je dne... vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeni sklep, v kateri predlaga, da VS RS ugotovi, da je bil z izpodbijanim sklepom in postopkom sodišča pred izdajo sklepa kršen 1. odstavek 60. člena ZKP.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določilu 429. člena ZKP se v postopku pred okrajnim sodiščem uporabljajo določbe 430. do 444. člena ZKP, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah, pa smiselno druge določbe tega zakona.

Sodišče prve stopnje se je torej pri odločitvi o zavrženju obtožnega predloga napačno oprlo na določilo 1. odstavka 437. člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 277. člena ZKP. Glede na to, da je okrožna državna tožilka umaknila obtožni akt pred začetkom glavne obravnave, bi moralo sodišče na podlagi 1. odstavka 293. člena ZKP oškodovance posebej obvestiti o pravici, da smeta nadaljevati pregon (60. in 62. člen ZKP) v roku 8 dni po prejemu takega sporočila. Šele potem, če oškodovanca ne bi nadaljevala pregona, bi sodišče na podlagi 2. odstavka 293. člena ZKP s sklepom ustavilo kazenski postopek ter sklep poslalo strankam in oškodovancema. Tudi iz določila 1. odstavka 60. člena ZKP nedvomno izhaja, da mora sodišče, če je državni tožilec odstopil od pregona, obvestiti o tem oškodovanca in ga poučiti, da lahko nadaljuje pregon, in šele potem, če oškodovanec ne nadaljuje pregona, na podlagi 2. odstavka 293. člena ZKP izdati sklep o ustavitvi kazenskega postopka. Določilo 1. odstavka 60. člena ZKP se namreč razlikuje od določila 1. odstavka 60. člena ZKP/77, ki je veljalo do 31. 12. 1994, po katerem je sodišče, če je javni tožilec odstopil od pregona, izdalo sklep o ustavitvi postopka in šele nato to sporočilo oškodovancu ter ga poučilo, da lahko nadaljuje pregon, medtem ko mora po določilu 1. odstavka 60. člena ZKP o tem, da je državni tožilec odstopil od pregona, obvestiti oškodovanca in ga poučiti o pravici do nadaljevanja pregona, sklep o ustavitvi postopka pa izdati, če oškodovanec v roku 8 dni po prejemu sporočila ne bi nadaljeval pregona.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena, saj je sodišče kršilo določilo 1. odstavka 60. člena ZKP, ker pred izdajo sklepa, s katerim je zavrglo obtožni predlog, oškodovancev ni obvestilo, da je pristojni državni tožilec odstopil od pregona in ju ni poučilo o pravici do prevzema pregona. VS RS je to kršitev zakona, ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obdolženčevo škodo, le ugotovilo, ne da bi pri tem posegalo v pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v LJ z dne... (2. odstavek 426. člena ZKP).