Jedro

Če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Sodišče torej izda sklep o domiku šele, ko ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino, parc.

št. X - gozd in travnik in parc. št. X1 travnik, obe vl. št. Y k.o. H, za ceno 2.607.200,00 SIT domaknilo upniku kot edinemu interesentu in ponudniku. Sklenilo je še, da se, po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine upniku, pri vl. št. Y k.o. H izbriše zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve ter zaznamba izvršbe In 25/99. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. V obrazložitvi pritožbe navaja, da izpodbijanega sklepa formalno in materialno ni mogoče preizkusiti. Iz sklepa ni mogoče ugotoviti ali so izpolnjeni vsi pogoji 189. člena ZIZ, posebej ali so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka citiranega člena. Sklep o domiku je mogoče izdati šele, ko so ugotovljeni pogoji iz citirane določbe. O teh pogojih pa v sklepu ni niti besede oziroma ugotovitev, da so pogoji izpolnjeni, ni obrazložena. Če sodišče trdi, da so pogoji izpolnjeni jih mora ugotoviti in obrazložiti. Dolžnik se ne strinja s pavšalno ugotovitvijo, da vrednost terjatve presega ugotovljeno vrednost nepremičnine. Višina terjatve ni kvantificirana in je ni mogoče preizkusiti. Dolžnik zato ne ve, ali je njegova terjatev plačana ali sme terjati od upnika razliko med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

5. odstavek 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu ZIZ) določa, da v primeru, če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Sodišče torej sklep o domiku izda šele, ko ponudnik (v obravnavanem primeru je to upnik) pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje. Gre za odobritev, ki jo za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču in gozdu predpisuje 19. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1, Uradni list RS št. 55/2003). Sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi citirane določbe ni upoštevalo in upnika ni napotilo, da od Upravne enote pridobi z zakonom predpisano odobritev. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika ugodilo in sklep o domiku nepremičnine razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka in novo odločitev (3. točka 365. člena v zvezi z 355. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Odločitev o izbrisu zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve in sklepa o izvršbi je po določbi 1. odstavka 192. člena ZIZ odvisna od odločitve o domiku nepremičnine zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje tudi v 2. odstavku izreka namreč, da se, po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine upniku, izbriše zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve in zaznamba izvršbe In 25/99 pri vl. št. Y k.o. H. 2. odstavek 191. člena ZIZ predpisuje, da je kupec, ki je edini upnik, lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu in da sodišče o predlogu upnika odloči s posebnim sklepom. Iz zapisnika o naroku druge javne dražbe (list. št. 78) le posredno izhaja, da je upnik podal predlog za oprostitev plačila kupnine. Sodišče prve stopnje kljub povsem jasni določbi 2. odstavka 191. člena ZIZ o tem posebnega sklepa ni izdalo, ampak je le v obrazložitvi sklepa o domiku zapisalo ugotovitev, da naj bi vrednost terjatve upnika presegala ugotovljeno vrednost nepremičnine.

Pritožbeno sodišče zato opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje, če bo upnik pridobil potrebno odobritev upravnega organa, o njegovem predlogu, da se oprosti položitve kupnine, odločiti s posebnim sklepom ter izdani sklep utemeljiti z razlogi, ki bodo omogočili preizkus pravilnosti odločitve. Pri utemeljitvi odločitve se ne bo moglo zadovoljiti le s povzeto navedbo upnika, da terjatev presega vrednost nepremičnine, ampak bo moralo navedeno trditev upnika preveriti z oceno v spis predloženih listin. Pri tem preizkusu pa bo moralo upoštevati le terjatev upnika, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi (glej l. št. 2).