Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je celoten stečajni postopek hiter, v njem pa sodišče ne rešuje vprašanj veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih še pred začetkom stečajnega postopka, je v obravnavanem primeru spora o veljavnosti Pogodbe o uporabi blagovnih znamk z dne 8. 5. 2009 treba izvesti celoten kontradiktoren dokazni postopek v morebiti začetem pravdnem, ne pa stečajnem postopku. Drugače povedano: spora glede veljavnosti sporne pogodbe ni dolžno reševati sodišče v stečajnem postopku.
Glede na vznikli spor je sodišče v stečajnem postopku v situaciji, ko je treba tehtati, ali bo oddaja blagovnih znamk v najem za stečajno maso predstavljala večjo korist kot pa bi bila lahko škoda, ki bi bremenila stečajno maso v primeru, če bi se izkazalo, da je Pogodba o uporabi blagovnih znamk veljavna in je z oddajo blagovnih znamk v najem prišlo do kršitve pravic pridobitelja uporabe blagovnih znamk po tej pogodbi in povzročitve škode le-temu.
I. Pritožbi upnika A. M. d.o.o se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog upravitelja za oddajo v najem registriranih in zaščitenih blagovnih znamk M. „A“ in M. „B“ ter neregistrirane blagovne znamke M. „C“ najemniku M. d.o.o. zavrne.
II. Pritožba družbe M. E. d.o.o. se zavrže. III. Pritožnika in stečajni dolžnik nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče upravitelju izdalo soglasje za oddajo v najem registriranih in zaščitenih blagovnih znamk M. „A“ in M. „B“ ter neregistrirane blagovne znamke M. „C“ najemniku M. d.o.o. za mesečno najemnino 15,00 EUR z vključenim DDV-jem in za obdobje najema, ki ne sme biti daljši od enega leta oz. do odprodaje.
2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila upnik A. M. d.o.o. in družba M. E. d.o.o. Uveljavljala sta „vse pritožbene razloge“, zlasti pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in stečajnemu dolžniku naloži plačilo pritožbenih stroškov.
3. V odgovoru na pritožbo je upravitelj predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.
4. Pritožba družbe M. E. d.o.o. ni dovoljena.
5. V stečajnem postopku so procesna dejanja upravičeni opravljati upniki, ki v tem postopku uveljavljajo terjatev do stečajnega dolžnika (56. člen v zvezi s 57. členom ZFPPIPP) in insolventni dolžnik, če tako določa zakon. Družba M. E. d.o.o. ne trdi, da je upnik stečajnega dolžnika, svojo procesno legitimacijo za pritožbo utemeljuje s trditvijo, da ima s stečajnim dolžnikom sklenjeno od 8. 5. 2009 dalje Pogodbo o uporabi blagovnih znamk, s katero je pridobila izključno pravico do uporabe in izkoriščanja blagovnih znamk stečajnega dolžnika.
6. Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem je posel upravljanja stečajne mase (1. točka prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP). Ker je smisel upravljanja stečajne mase v ohranitvi in/ali povečanju stečajne mase s končnim namenom čim boljšega poplačila upnikov stečajnega dolžnika, je logično, da v stečajnem postopku in torej tudi v zadevah upravljanja stečajne mase zakon nudi pravno varstvo z opredelitvijo strank glavnega (stečajnega postopka) le upnikom stečajnega dolžnika.
7. Ker družba M. E. d.o.o. tega statusa v predmetnem stečajnem postopku nima, ji je treba odreči pravico do pritožbe v tem postopku. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo kot nedopustno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
8. Pritožba upnika A. M. d.o.o. je utemeljena.
9. Navedeni upnik v pritožbi opozarja, da ima stečajni dolžnik že od 8. 5. 2009 sklenjeno z družbo M. E. d.o.o. Pogodbo o uporabi blagovnih znamk, s katero je M. d.d. odstopila družbi M. E. d.o.o. pravico do izključne uporabe in izkoriščanja M. blagovnih znamk, sicer pa je bila družba M. E. d.o.o. ustanovljena že v letu 2005 prav z namenom upravljanja in poslovanja z vsemi lastnimi blagovnimi znamkami Skupine M. in je ta namen vseskozi uresničevala, kar izhaja tudi iz Pogodbe o vodenju poslovne politike lastnih blagovnih znamk, ki so jo sklenile družbe M. d.d., M. E. d.o.o. in M. t. d.o.o., po kateri M. E. d.o.o. oblikuje in ažurira poslovno politiko lastnih blagovnih znamk na generalni ravni, pogodba pa se nanaša na vse lastne blagovne znamke v Skupini M.. Enaka pogodba je bila sklenjena tudi med družbami M d.d., M. E. d.o.o. in M. p. d.o.o.. Vse navedene pogodbe so veljavne in niso bile odpovedane, saj stečajni upravitelj ni izkoristil odpovedne pravice po 248. členu ZFPPIPP. Družba M. E. d.o.o. je izdelke pod blagovnimi znamkami, ki so predmet izpodbijanega sklepa, proizvajala še v juliju 2012, enako načrtuje tudi še naprej. Mesečna najemnina zgolj 15,00 EUR ne odtehta škode, ki jo bo utrpel stečajni dolžnik s kršitvijo sklenjenih pogodb, saj bo moral nadomestiti škodo, ki jo bosta utrpela pritožnika (izguba kupcev, zmanjšanje ugleda), s sklenitvijo najemne pogodbe s tretjim pa bo prišlo tudi do zmede na trgu in zavajanja kupcev. Pritožbi je priložila Pogodbo o uporabi blagovnih znamk z dne 8. 5. 2009 in dve nepodpisani pogodbi o vodenju poslovne politike lastnih blagovnih znamk.
10. V odgovoru na pritožbo je stečajni dolžnik navedel, da je Pogodba o uporabi blagovnih znamk z dne 8. 5. 2009 zgolj navidezna in zato nima učinka med pogodbenima strankama, ki sta se obnašali kot da pogodba ni sklenjena, saj nobena od pogodbenih strank od druge ni zahtevala izpolnitve pogodbe. Sicer pa je M. E. d.o.o. blagovne znamke v lasti stečajnega dolžnika (razen znamke „D“) ves čas brezplačno uporabljala že tudi pred podpisom pogodbe. Da je šlo za simuliran pravni posel, izhaja tudi iz dejstva, da pravna služba M. d.d. v pregledu pogodb v Skupini M. z dne 3. 6. 2009 te pogodbe ni zajela, da M. E. d.o.o. ni izpolnjevala obveznosti iz 3. člena pogodbe in da tudi ni plačevala stroškov zavarovanja, obnovitve in prenovitve varstva lastnih blagovnih znamk, pač pa je te obveznosti poravnavala M. d.d., da je pritožnica kupila blagovni znamki „M.“ in „e.M.“, čeprav bi lahko posredno preko odvisnih družb vse blagovne znamke izkoriščala brezplačno, v kolikor bi veljala Pogodba o uporabi blagovnih znamk. Ker je bil stečajni dolžnik ves čas v dobri veri, da pogodba ni veljavna, tudi ni izkoristil odpovedne pravice po 248. členu ZFPPIPP. Odgovoru na pritožbo je priložil pregled pogodb v Skupini M., seznam odprtih in zaprtih obveznosti stečajnega dolžnika do Patentne pisarne d.o.o. na dan 6. 9. 2012, prodajno pogodbo, sklenjeno med stečajnim dolžnikom in pritožnikom z dne 29. 8. 2011 in predlagal zaslišanje številnih prič.
11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da med pritožnikom in stečajnim dolžnikom ni sporno, da je bila dne 8. 5. 2009 sklenjena Pogodba o uporabi blagovnih znamk, sporna med njima pa je veljavnost te pogodbe. Ta spor se je izpostavil šele v pritožbenem postopku. Ker je celoten stečajni postopek hiter, v njem pa sodišče ne rešuje vprašanj veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih še pred začetkom stečajnega postopka, je v obravnavanem primeru spora o veljavnosti Pogodbe o uporabi blagovnih znamk z dne 8. 5. 2009 treba izvesti celoten kontradiktoren dokazni postopek v morebiti začetem pravdnem, ne pa stečajnem postopku. Drugače povedano: spora glede veljavnosti sporne pogodbe ni dolžno reševati sodišče v stečajnem postopku.
12. Pač pa je glede na vznikli spor sodišče v stečajnem postopku v situaciji, ko je treba tehtati, ali bo oddaja blagovnih znamk v najem za stečajno maso predstavljala večjo korist kot pa bi bila lahko škoda, ki bi bremenila stečajno maso v primeru, če bi se izkazalo, da je Pogodba o uporabi blagovnih znamk veljavna in je z oddajo blagovnih znamk v najem prišlo do kršitve pravic pridobitelja uporabe blagovnih znamk po tej pogodbi in povzročitve škode le-temu. Glede na izdano soglasje prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu po predlogu upravitelja, da se dovoli najem treh blagovnih znamk za skupno mesečno najemnino 15,00 EUR in najdaljšo (v zakonu možno) dobo najema enega leta (2. odstavek 323. člena ZFPPIPP), bi bil maksimalen možen izkupiček za stečajno maso skupaj 180,00 EUR. Ne more biti dvoma, da bi bila lahko škoda, ki bi jo morebiti uveljavljal pridobitelj izključne uporabe blagovnih znamk iz sporne pogodbe, bistveno večja. V izogib morebitni preteči nevarnosti za obremenitev stečajne mase iz naslova škode, nastale zaradi kršitve Pogodbe o uporabi blagovnih znamk s sklenitvijo najemne pogodbe po izdaji soglasja z izpodbijanim sklepom, zato pritožbeno sodišče ocenjuje ob zgoraj obrazloženem tehtanju med koristmi in morebitno škodo za stečajno maso, da izdaja soglasja za sklenitev predlagane najemne pogodbe v obravnavani situaciji ni smotrna.
13. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
14. Izrek o pritožbenih stroških pritožnika M. E. d.o.o. in stečajnega dolžnika temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP, o pritožbenih stroških upnika pa na 129. členu ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.