Jedro

Sodišče prve stopnje je preživninsko breme nepravično porazdelilo. Čeprav ima nasprotna udeleženka možnost, da si priskrbi dodatno zaposlitev, saj ni zaposlena za polni delovni čas, je treba upoštevati tudi dejstvo, da je na njej zaradi odsotnosti očeta vse breme vzgoje in varstva mladoletne hčerke. Po drugi strani ima predlagatelj na prestajanju zaporne kazni pokrite osnovne bivanjske in življenjske potrebe ter lahko zasluženi znesek v pretežni meri nameni za kritje preživninskih potreb mld. deklice. Pritožbeno sodišče je zato ocenilo, da primerno porazdelitev preživninskega bremena predstavlja plačilo preživnine v znesku 80 EUR, ki ga bo predlagatelj glede na podatke o mesečnih prejemkih še zmogel, ob tem pa ne bo nastala bistvena razlika do nadomestila, ki ga je nasprotni udeleženki izplačal javni sklad.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka tako spremeni, da se preživnina, ki jo je predlagatelj dolžan plačevati za mld. A. A., rojeno ... 2010, od 18. 5. 2021 zniža na 80 EUR mesečno, v presežku glede znižanja za 15 EUR (do prisojenih 65 EUR mesečno) pa se predlog zavrne; v preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagatelja ter preživnino, dogovorjeno s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani N 000/2015 s 5. 5. 2015 v višini 150 EUR mesečno, valorizirano z obvestilom centra za socialno delo z 31. 1. 2020 na znesek 160,92 EUR, od 18. 5. 2021 znižalo na znesek 65 EUR mesečno (I. točka izreka sklepa), v presežku za znižanje preživnine na 30 EUR mesečno pa je predlog zavrnilo (II. točka izreka sklepa). Odločilo je, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se je zaradi neplačila preživnine obrnila na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, ki ji je z odločbo od 1. 5. 2021 dalje priznal pravico do nadomestila preživnine v višini 85,50 EUR mesečno. Po prejemu izpodbijanega sklepa se je oglasila pri zaposleni na skladu, kjer so ji svetovali, naj se pritoži, saj bo sicer morala vračati razliko med sodno določeno znižano preživnino in zneskom, kot ji ga je izplačeval sklad. Glede na to, da njen strošek za preživljanje hčere, ob mesečni plači 740 EUR in otroškem dodatku 50 EUR, znaša 462 EUR, bi vračilo razlike med 20 in 25 EUR mesečno zanjo predstavljalo preveliko obremenitev in krivično porazdelitev preživninskega bremena. Zato predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in preživnino določi najmanj v vrednosti, kot jo prejema iz preživninskega sklada, oziroma podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Čeprav nasprotna udeleženka izrecno uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s pritožbo izpodbija predvsem nepravilno uporabo materialnega prava glede porazdelitve preživninskega bremena. Pri tem upravičeno opozarja na možnost, da bo zaradi znižanja preživnine na 65 EUR mesečno, primorana vračati razliko do preživnine, ki ji je bila zaradi predlagateljevega neplačevanja obveznosti priznana z odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS z 21. 4. 2021 v višini 85,50 EUR mesečno. Po določilu 21.d člena Zakona o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS) se namreč v primeru, kadar je preživnina nižja kot zakonsko določeno nadomestilo, preživninskemu upravičencu prizna le pravica do nadomestila v višini dejanske preživnine.

6. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v okviru pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo, ali je sodišče breme preživljanja mld. hčerke udeležencev pravilno porazdelilo. Iz dejanskih ugotovitev sklepa izhaja, da nasprotna udeleženka prejema mesečno plačo v višini 740 EUR ter otroški dodatek v višini 50 EUR, ni lastnica nepremičnin, nima osebnega avtomobila, pa tudi ne kreditnih obveznosti in prihrankov. S hčerko živita v stanovanju, za katerega plačuje neprofitno najemnino v višini 188 EUR, mesečni stanovanjski stroški, skupaj z ogrevanjem, pa znašajo 300 EUR. Ob upoštevanju ugotovljenih potreb mladoletne A. A. v višini 527 EUR (287 EUR in 240 EUR na račun bivanjskih stroškov) ter preživnine v višini 65 EUR, bi morala nasprotna udeleženka vrednostno pokriti za 462 EUR potreb mladoletne deklice. To pa pomeni, da bi ji po plačilu bivanjskih stroškov v višini 240 EUR mesečno za kritje vseh ostalih preživninskih potreb ostalo le 88 EUR. Po drugi strani nasprotni udeleženec z delom v zaporu zasluži v povprečju 100 EUR mesečno (posamezne mesece tudi več kot 120), ne plačuje bivanjskih stroškov in ima preskrbljeno osnovno prehrano. Po plačilu preživnine v višini 65 EUR bi mu za lastne potrebe ostal še znesek najmanj v višini 35 EUR.

7. Glede na navedene ugotovitve pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je sodišče prve stopnje preživninsko breme nepravično porazdelilo. Čeprav ima nasprotna udeleženka možnost, da si priskrbi dodatno zaposlitev, saj ni zaposlena za polni delovni čas, je treba upoštevati tudi dejstvo, da je na njej zaradi odsotnosti očeta vse breme vzgoje in varstva mladoletne hčerke. Po drugi strani ima predlagatelj na prestajanju zaporne kazni pokrite osnovne bivanjske in življenjske potrebe ter lahko zasluženi znesek v pretežni meri nameni za kritje preživninskih potreb mld. deklice. Pritožbeno sodišče je zato ocenilo, da primerno porazdelitev preživninskega bremena predstavlja plačilo preživnine v znesku 80 EUR, ki ga bo predlagatelj glede na podatke o mesečnih prejemkih še zmogel, ob tem pa ne bo nastala bistvena razlika do nadomestila, ki ga je nasprotni udeleženki izplačal javni sklad.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in odločitev sodišča o znižanju preživnine spremenilo, tako da po znižanju znaša 80 EUR mesečno, v presežku pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

9. Pritožbeno sodišče je ob uporabi načela prostega preudarka iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1 odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka. Pri tem je upoštevalo njun delni pritožbeni uspeh ter namen postopka, ki je v skrbi za ustrezno preživljanje mladoletnega otroka, k čemer sta kot starša enakovredno zavezana oba.