Jedro

Uveljavljanje sodnega varstva v zvezi z izpodbijanjem vrednosti nepremičnin, ki so predmet izvršbe, je očitno nerazumno v smislu 24. člena ZBPP. V obravnavani zadevi teče postopek po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku na nepremičnine na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe, zato tudi po mnenju sodišča ni razumno vlagati pravnih sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani - Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Litiji In 10/2010 zaradi izterjave 226,60 EUR s pp ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Organ za BPP se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navaja, da je tožnica v prošnji 16. 6. 2011 uveljavljala pravno varstvo v navedenem izvršilnem postopku in da dodelitev BPP v obravnavanem primeru ne bi bila skladna s 24. členom ZBPP, ki ga citira. Okrajno sodišče v Litiji je s sklepom 23. 9. 2011 z izvedenci t.j. cenilci gradbene, kmetijske in gozdarske stroke, ugotovilo tržno vrednost nepremičnin v lasti tožnice, ki se s cenitvijo ni strinjala ter kot razlog navedla, da se zneski za 50 % razlikujejo od vrednosti nepremičnin po podatkih GURS. Tožnica je zoper sklep sama vložila pritožbo, Višje sodišče v Ljubljani je njeno pritožbo spoznalo za utemeljeno. Okrajno sodišče v Litiji je 12. 1. 2012 izdalo odredbo cenilcem, da izdelajo dopolnitev, ki jo kažejo pripombe tožnice. Organ za BPP navaja, da bo po prejemu dopolnitve s strani izvedencev, le tega sodišče poslalo v odgovor strankam - upniku in tožnici. Glede na navedeno Organ za BPP ugotavlja, da nadaljnje uveljavljanje sodnega varstva v zvezi z izpodbijanjem vrednosti nepremičnin ni razumna v smislu 24. člena ZBPP ter bi pomenilo podaljšanje postopkov, ki nimajo izgledov za uspeh in katerega cilj je zgolj zavlačevanje, vrednotenje nepremičnin pa ni v pristojnosti pravne stroke ampak drugih izvedencev, na katere je sodišče vezano.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Litiji v postopku izvršbe zaradi izterjave 228,60 EUR ter da je sodišče dovolilo rubež in prodajo nepremičnin tožnice ter določilo izvedence, kar ji je povzročilo stroške. Tožnica je zaprosila za odlog izvršbe in ponudila drugo sredstvo ter sodišču predlagala, da na dražbi proda le eno parcelo, ne pa nove hiše in 10 ha posesti. Tožnica je laično vložila pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča, saj tožena stranka o BPP od junija 2011 oddano vlogo tožnice ni odločila ter je Višje sodišče sklep razveljavilo in vrnilo v ponovno presojo ter je Okrajno sodišče v Litiji 12. 1. 2012 naložilo izvedencem dopolnitev brez jasnih usmeritev. Tožnica je kot prava neuka stranka prejela dopolnitev, iz katerih izhajajo navedbe, ki jih ona ne more komentirati, saj so ji popolnoma nerazumljive, ker se dopolnitve kot izvedensko mnenje za 100 % razlikuje od cenitve, ki jo ima njena soseda, ki je oddaljena 400 m, kjer je cenilka ocenila 1000 m2 zemljišča in hišo, staro 66 let, na 160.000,00 EUR. Tožnica navaja, da Okrajno sodišče v Litiji prodaja za poplačilo terjatve 228,60 EUR 10 ha veliko kmetijo z novo hišo, ocenjeno za najmanj pol manj kot je dejanska vrednost in ki bo na drugi dražbi lahko prodana za cca. 50.000,00 EUR, kar vliva na socialnoekonomski položaj tožnice in njenega sina. Slednja imata sklepe o izvršbi v višini 30.000,00 EUR, vendar drugo izvršilno sodišče (v Kamniku) samovoljno nalaga izvršitelju, naj ne dela. Lahko se zgodi, da bosta od celotnega premoženja, vrednega več kot 200.000,00 EUR, zaradi 228,60 EUR ostala na cesti. Ne strinja se z navedbo tožeče stranke, da bo prejela dopolnitev cenitve in lahko podala odgovor brez pravne pomoči. Okrajno sodišče v Litiji vse njene navedbe spregleda. Tožnica ne zavlačuje postopka. Toženi stranki očita, da je ni opozorila, da naj poda vlogo za uveljavitev izrednih pravnih sredstev in da o vlogi tožnice ni odgovorila več kot 6 mesecev. S tem jo je prikrajšala za pravno varstvo. Sodišču predlaga razveljavitev (pravilno odpravo) izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa še dodaja:

6. Tako kot pravilno navaja tožena stranka, nadaljnje uveljavljanje sodnega varstva v zvezi z izpodbijanjem vrednosti nepremičnin, ki so predmet izvršbe pred Okrajnim sodiščem v Litiji In 10/2010, je tudi po mnenju sodišča očitno nerazumno v smislu 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Gre za dva pogoja, objektivnega in subjektivnega, ki pa morata biti izpolnjena kumulativno. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in morale.

7. Glede na konkretne okoliščine primera po mnenju sodišča tožnica v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da je razumno začeti postopek. Iz upravnih spisov izhaja, da je sklep o izvršbi pravnomočen in da teče postopek izvršbe s prisilno prodajo tožničine nepremičnine, ki je v fazi ugotovitve vrednosti nepremičnine (178. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Kot je razvidno iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8. decembra 2011, je sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin Okrajnega sodišča v Litiji z dne 23. 9. 2011 po pritožbi tožnice razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Z odredbo Okrajnega sodišča v Litiji je sodnim izvedencem in cenilcem naložena izdelava dopolnitve izvedenih cenitev nepremičnin tožnice v smeri, ki jo kažejo pripombe tožnice, ki jih navaja tudi v tožbi. Tako kot pravilno navaja tožena stranka, v obravnavani zadevi teče postopek po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku na nepremičnine na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe ter tudi po mnenju sodišča ni razumno vlagati pravna sredstva ter sodišče sledi dokazni oceni tožene stranke, da je zadeva očitno nerazumna v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP, saj je zahtevek tožnice v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, tako kot izhaja glede na zgoraj ugotovljene okoliščine konkretnega primera.

8. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Očitek tožnice, da je 6 mesecev trajalo preden je prvostopenjski organ odločil ter da je prikrajšana za pravno varstvo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, pa na dodelitev BPP v obravnavani zadevi ne vpliva, zato se sodišče glede tega ne izreka. Iz upravnih spisov pa tudi ni razvidno, da bi tožnica uveljavljala nujno BPP.

9. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 59. člena ZUS-1.