Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
12.2.1998
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije na seji dne 12. februarja 1998
s k l e n i l o:
Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 20. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93), drugega odstavka 12. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 82/94) in prvega odstavka 12. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 82/94) se ustavi.
1.Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije je vložil zahtevo za oceno ustavnosti v izreku navedenih predpisov, ker da naj bi imel status predlagatelja postopka pred Ustavnim sodiščem glede na sodbo Vrhovnega sodišča št. II Uv-8/97 z dne 26.9.1997. Navaja, da naj bi po 2. členu Zakona o visokem šolstvu fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole imele status zavoda. Zato bi po mnenju sindikata morale imeti tudi organ upravljanja, preko katerega bodo delavci lahko uresničevali z Ustavo zajamčeno pravico do soupravljanja. Ker izpodbijani zakon in odloka tega ne določajo, naj bi bili v neskladju s 75. členom Ustave. Sindikat meni, da ustavna določba o opredelitvi pogojev in načina sodelovanja pri upravljanju z zakonom pomeni tudi obveznost zakonske opredelitve samega organa upravljanja. Nedopustno naj bi bilo zato zakonsko pristojnost prenašati na hierarhično nižje akte.
2.Po 23. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vloži zahtevo za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tudi reprezentativni sindikat za območje države, kadar so ogrožene pravice delavcev.
B. - II.Glede na to, da Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije ne spada med reprezentativne sindikate za območje države v smislu navedenega člena ZUstS, je Ustavno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo. Štelo je, da izkazuje pravni interes za vložitev pobude po 24. členu ZUstS, saj bi predpisi lahko vplivali tudi na pravice članov, katerih interese ta sindikat predstavlja in zastopa. Na tako odločitev ni moglo vplivati sklicevanje sindikata na sodbo Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na neki drug sindikat (zdravstva in socialnega varstva Slovenije) in na postopek volitev članov Skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Z odločbo št. U-I-34/94 z dne 22.1.1998 je Ustavno sodišče odločilo, da je Zakon o visokem šolstvu v neskladju z Ustavo, kolikor določa, da so avtonomne tudi članice univerze.
Ugotovljeno neskladnost bo moral Državni zbor odpraviti v roku enega leta po objavi navedene odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. V obrazložitvi te odločbe je Ustavno sodišče navedlo tudi, da je Zakon o visokem šolstvu "protiustaven tudi zato, ker v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave) v bistvu sploh ne določa statusa članic univerze. Zakon sploh ne opredeljuje osnovnih značilnosti statusnopravnega položaja članic univerze, saj iz zakona ni jasno niti to, zakaj sploh uporablja izraz "članice univerze": ali je to morda le nepremišljen terminološki ostanek nekdanje ureditve, ko je bila univerza v resnici (pravno in dejansko) zgolj združenje članic - ali naj bi ta izraz tudi v sedanji ureditvi univerze kakorkoli kazal na njeno notranjo ureditev. Tako n.pr. iz 10. člena Zakona ne izhaja jasno, ali so fakultete in druge članice univerze pravne osebe ali ne, posledično pa je negotov tudi pravni status univerze (ali je ta le združenje članic - to bi nasprotovalo ustavni določbi o njeni avtonomnosti; ali gre za posebno vrsto sestavljene pravne osebe - to bi zahtevalo dodatno normativno ureditev takšnega izjemnega tipa pravnega subjekta)".
5.Ustavno sodišče je naložilo zakonodajalcu tako uskladitev zakonodaje, da bo jasno določen status članic univerze. To pa nujno zahteva tudi jasno opredelitev osnovnih značilnosti statusnopravnega položaja članic univerze, vključno z njihovimi organi - kolikor se bo zakonodajalec odločil, da članice imajo tak samostojen status, oziroma da imajo status pravne osebe (zavoda). Šele po tej uskladitvi bo mogoče odločiti tudi o obravnavani pobudi, kolikor bo potem to sploh še potrebno. Od opredelitve statusa članic bo namreč odvisno, ali bodo imeli zaposleni pravico do sodelovanja pri upravljanju univerze kot celote (kar jim zagotavlja že sedaj 22. člen ZVis), ali pa bi jim morda šla taka pravica tudi pri članicah univerze.
C.Ker je bilo z odločitvijo v zadevi št. U-I-34/94 posredno odločeno tudi o predlogu pobudnika, je Ustavno sodišče nadaljnji postopek v tej zadevi ustavilo. Kolikor zakonodajalec ne bo sledil odločitvi Ustavnega sodišča oziroma ustrezne zakonodaje ne bo sprejel do določenega roka, bo imel katerikoli upravičeni pobudnik možnost predlagati ponovno odločanje Ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnica in sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k:
dr. Lovro Šturm