Jedro

Glede na to, da je treba v postopkih pridržanja zaradi varstva pravic pridržanih oseb ravnati še posebej hitro, sodišče le izjemoma izvaja dokaz z zaslišanjem prič.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X do 18. 11. 2020. 2. Pritožuje se nasprotni udeleženec po pooblaščenki zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi sklep sodišča prve stopnje in pridržanca izpusti iz zaprtega oddelka oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Ne drži, da bi nasprotni udeleženec hudo ogrožal svoje zdravje in tudi ne, da bi hudo ogrožal zdravje drugih. Pri dogodku v ... je šlo za nesporazum. Čakal je, da se lokal odpre, videl v bližini prislonjeno metlo in začel pometati, ko je prišla natakarica, pa jo je v šali vprašal, če ji je všeč njegovo orožje. Jasno je, da je šlo za hec in ni izkazano, da bi z metlo kogarkoli ogrožal. Sodišče ni pridobilo policijskega zapisnika in ni zaslišalo natakarice, s čimer bi lahko dobilo boljšo predstavo o minornosti dogodka. Tudi pri ugotovitvi sodišča, da nasprotni udeleženec huje ogroža svoje zdravje, gre zgolj za domneve, da bi opustil terapijo in stopal v nevarne situacije. Iz medicinske dokumentacije ne izhaja, da bi zavračal psihofarmakoterapijo in tudi izpovedal je, da zdravila jemlje in jih je še naprej pripravljen jemati. Ne strinja se, da je hospitalizacija na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice edini ukrep, ki bi bil učinkovit. Sodišče ni preverilo ali bi bilo možno zdravljenje tudi na drugačen način. Vztraja, da terapije ne zavrača. Ker živi doma, z družino, v urejenem okolju, gotovo obstaja možnost nadzora nad jemanjem terapije tudi v domačem okolju oziroma ambulantno ali na odprtem oddelku. Opozarja, da je pravica do osebne svobode ena temeljnih človekovih pravic in predstavlja odvzem ali omejitev osebne svobode hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se sme izrekati zgolj v izjemnih primerih, kar pa konkretni primer ni. Predvsem pa se ne strinja, da je pridržanje potrebno kar štiri tedne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotavlja, da je postopek tekel v skladu z določili ZDZdr ter da je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Res je, kot navaja pritožba, da je zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, ki se zdravi, prisilni ukrep in predstavlja močan poseg v vsakomur zagotovljene ustavne pravice do osebne svobode, varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja. Ustavno zagotovljene pravice je mogoče omejiti oziroma v njih poseči le v zakonsko urejenih primerih. ZDZdr v prvem odstavku 39. člena dopušča poseg zoper osebo, za katero se ugotovi, da ogroža svoje ali življenje drugih, ali da huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali če povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr) ter če sta izpolnjena tudi druga dva pogoja: da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje (druga alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr) in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali nadzorovano obravnavo - tretja alineja prvega odstavka 39. čelna ZDZdr). Navedene predpostavke je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo.

5. Dejanske ugotovitve izpodbijanega sklepa imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenca psihiatrične stroke, ki ga je naredil na podlagi medicinske dokumentacije v spisu in razgovora z nasprotnim udeležencem, v podatkih nepravdne zadeve pridržanja nasprotnega udeleženca Pr 170/2020 in uradnem zaznamku o telefonskem klicu mame nasprotnega udeleženca. Glede na to, da je treba v postopkih pridržanja zaradi varstva pravic pridržanih oseb ravnati še posebej hitro (prim. 42., 44., šesti odstavek 48., 50., 61., 62., 65. člen ZDZdr), sodišče le izjemoma izvaja dokaz z zaslišanjem prič. Pritožbeno sodišče meni, da v obravnavanem primeru ne gre za tak primer. Zbrani podatki zadostujejo za sprejem odločitve.

6. Iz medicinske dokumentacije v spisu je mogoče razbrati, da dogodek z natakarico ni bil tako minoren, kot skuša prikazati nasprotni udeleženec. Ni verjetno, da bi bila za pomoč zaprošena policija, če bi nasprotni udeleženec le pometal in pri tem ogovoril natakarico. Očitno je, da so policisti zaznali ogrožanje, moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja s strani nasprotnega udeleženca, saj je bila v intervencijo vključena zdravnica (prim. 57. člen ZDZdr). In tudi zdravnica, to je za prepoznavanje psihofizičnih motenj usposobljena oseba, je ocenila, da je stanje nasprotnega udeleženca takšno, da zahteva psihiatrično obravnavo. Nato pa so še v psihiatrični bolnišnici zdravniki ocenili, da je zdravljenje nasprotnega udeleženca na zaprtem oddelku v psihiatrični kliniki nujno. Poleg tega je iz medicinske dokumentacije razvidno, da je oče nasprotnega udeleženca povedal, da se sin nenavadno vede in je nasilen tako doma kot na javnih mestih (heteroanamneza v prilogi A1) ter da je zdravnica psihiatrične klinike zaznala, da je nepredvidljiv (status pracens psychicus v prilogi A1), da realitetna kontrola deluje motena, da je nasprotni udeleženec nenavaden v vedenju (2. stran priloge A1). Tudi pred dogodkom 16. 10. 2020, zaradi katerega je bil tokrat sprejet v psihiatrično obravnavo, je bil nasprotni udeleženec že nasilen do tretjih. Med prejšnjo hospitalizacijo v psihiatrični bolnišnici je nenadoma in brez očitnega razloga večkrat udaril v obraz medicinskega tehnika (podatki priloženega spisa Pr 170/2020). Na njegovo agresivnost pa kaže tudi podatek iz medicinske dokumentacije, da je bil že hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici X, in sicer po tem, ko je v kraju ... poškodoval več avtomobilov.

7. Navedbe pritožbe o pripravljenosti nasprotnega udeleženca za zdravljenje so izpodbite z njegovo izjavo ob zadnjem ambulantnem pregledu, da ne bo jemal zdravil in prihajal na kontrolne preglede (3. stran priloge A1) in z uradnim zaznamkom o telefonskem klicu mame nasprotnega udeleženca, ki je izjavila, da če se fanta pošlje domov, ne bo hotel sodelovati pri zdravljenju (list. št. 6 spisa).

8. Za presojo o nujnosti zadržanja nasprotnega udeleženca na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične klinike odločilna dejstva imajo po obrazloženem podlago v zaznavah več ljudi: nasprotnemu udeležencu bližnjih (oče, mama), lečečih zdravnikov in izvedenca. Izvedenec psihiatrične stroke je gotovo usposobljen za prepoznavanje duševnih motenj in ogroženosti bolnikov. Izvedenec je imel dovolj podatkov za svoj izvid in mnenje, ki ga je strokovno utemeljil, zato sodišče v njegovo pravilnost nima nobenih dvomov. Izvedenec je strokovnjak in je usposobljen, da predvidi koliko časa bo potrebno zdravljenje z omejitvijo svobode nasprotnega udeleženca. Če pa se bo izkazalo, da zdravljenje nasprotnega udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja ni več potrebno, bo skladno z 71. členom ZDZdr odpuščen iz tega oddelka.

9. Po obrazloženem pritožbeno sodišče ugotavlja, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu in je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna v dejanskem in materialnopravnem pogledu. Tudi nobena procesna kršitev ni bila zagrešena. Pritožbo je zato treba kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).