Jedro

Ker predlagatelj zahteva, da se mu pogodbe vrnejo in ker v depozit prejete pogodbe niso vrednostni papirji in denar, pa tudi sicer so bile v samem depozitu manj kot pet let, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da se pogodbe ne vrnejo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom ugotovilo, da je pravica do dviga večih varčevalnih pogodb in pogodbe o vezavi deviznih sredstev, vse sklenjene med Ljubljansko banko OB Sarajevo ter L. in M. S., ki jih hrani depozitno mesto računovodstvo – depoziti Okrožnega sodišča v Ljubljani SNP 2644 na podlagi sklepa N 88/2009, z dne 27. 9. 2009, zastarala in omenjene pogodbe pripadajo Republiki Sloveniji (točka I izreka sklepa). Ugotovilo je, da stroški postopka znašajo 410,00 EUR in jih je predlagatelj med postopkom že poravnal (točka II izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je v roku pritožil predlagatelj. Pritožuje se iz vseh možnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Najprej opozarja na napako v zapisu številke za prvo devizno varčevalno pogodbo, kjer je v zadnjem delu številka 173224/89 ena dvojka preveč. V točki II izreka so pogodbe brez navedb zneskov po teh pogodbah. V izreku je navedeno, da je pravica do dviga pogodb zastarala. V točki 3 obrazložitve pa je zapis, da je pravica do dviga deponiranega zneska zastarala. Gre za neskladje in bistveno razliko. Če je predlagatelju ugasnila pravica do dviga pogodb še ne pomeni, da mu je ugasnila pravica do deponiranega zneska. Kot lastniku denarnih sredstev, teh nihče nima pravice odvzeti. Sodišče po smrti predlagatelja ni prekinilo postopka in pozvalo dediča, da ga prevzame, s čimer je kršilo določbe postopka. Pritožba nadalje očita sodišču, da je napačno ugotovilo dejansko stanje. V postopku ni prišlo do depozita pri LB vloženih denarnih sredstev, pač pa le do depozita bančnih pogodb za vložena denarna sredstva. Zastarala bi lahko le pravica do dviga pogodb, ne pa pravica do dviga denarnih sredstev po teh pogodbah. Predlagatelju je bila prisojena terjatev po pravnomočni sodbi Višjega deželnega sodišča v Frankfurtu na Maini, Nemčija, s čimer je terjatev dobila naravo judikatne terjatve (ta zastara v desetih letih ob ugovoru dolžnika). Napačna uporaba materialnega prava se po mnenju pritožbe kaže v togosti sodišča, ki bi moralo s sklepom počakati do napovedane celovite zakonske ureditve tega področja (odločba Evropskega sodišča v Strasbourgu z dne 26. 7. 2014). Zastaranje (177. člen ZNP) se ne ugotavlja po uradni dolžnosti, pač pa ga mora uveljavljati stranka, ki ima pravni interes. V isti stvari konkurirata po eni strani meritorna, pravnomočna in dokončna sodba sodišča, na drugi pa izpodbijani sklep. Okrajno sodišče bi se moralo zgledovati po sodbi, ki je „močnejši pravni naslov“. Z izdajo sklepa bi moralo počakati do napovedane celovite zakonske ureditve tega področja. Prav bi bilo, da bi predlagatelj, ki je glede izterjave varčevalnih deviznih vlog postopkovno naredil največ sedaj v konkurenci z drugimi, pasivnimi vlagatelji, po izpodbijanem sklepu izgubil pravico do povrnitve sredstev varčevalnih vlog pri LB. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugotovi, da pravica do dviga deviznih varčevalnih pogodbe ter pogodbe o vezavi deviznih sredstev ni zastarala, zlasti pa s tem ni zastarala pravica do dviga denarnih sredstev po teh pogodbah. Denarna sredstva predlagatelju ostajajo in jih je dolžna nasprotna stranka izplačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša separatne stroške in stroške za pritožbo.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe predlagatelja in predlaga, da pritožbeno sklep sodišča prve stopnje potrdi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče je na podlagi sklepa z dne 27. 10. 2009 sprejelo v sodni depozit štiri varčevalne pogodbe in pogodbo o vezavi deviznih sredstev sklenjene med predlagateljem, L. S. in LB OB Sarajevo. Predlagatelj oziroma njegov pravni naslednik – dedič A. A. je podal zahtevo za vrnitev v sodni depozit prejetih listin. Sodišče je zavrnilo predlagateljev zahtevek sklicujoč se na določilo 177. člena ZNP, ki določa, da pravica do deponiranega predmeta zastara v petih letih od pravnomočnosti sklepa o depozitu.

6. V obravnavanem primeru gre za specifično situacijo do katere je prišlo v posledici odločitve v Republiki Sloveniji priznane in pravnomočne sodbe Višjega deželnega sodišča v Frankfurtu na Maini št. 4U135/02 z dne 5. 4. 2006. Na podlagi te sodbe je prvotožena stranka Ljubljanska banka, d. o. o. dolžna izplačati predlagatelju (sedaj edinemu dediču po pokojnem M. S. – pritožniku A. A.) 81.118,30 ameriških dolarjev s pripadki v zameno za odstop tožnika od morebitnih zahtevkov in izročitve deviznih varčevalnih pogodb in pogodbe o vezavi deviznih sredstev. Kot izhaja iz izvršilnega spisa I 1537/2010 tožena stranka dolga ni poravnavala.

7. Predmete, ki so lahko predmet sodnega depozita našteva Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v prvem odstavku 168. člena. Sodišče lahko sprejme v sodni depozit tako denar kot tudi vrednostne papirje, ki se lahko unovčijo. Ne glede na sklep sodišča, na podlagi katerega je to sprejelo oziroma deponiralo devizne varčevalne pogodbe in pogodbe o vezavi deviznih sredstev, ki jih je predložil predlagatelj, je poudariti, da te pogodbe niso ne denar ne vrednostni papir. Predlagatelj tudi ni (bil) dolžnik nasprotne udeleženke. Nasprotno je upnik. Republika Slovenija, kateri naj bi zaradi zastaranja pogodbe pripadle, zneskov navedenih na teh pogodbah, tudi ne bi mogla unovčiti.

8. Pritožba pa utemeljeno opozarja na odločbo Evropskega sodišča v Strasbourgu z dne 16. 7. 2014. Na podlagi te odločbe bo Republika Slovenija zakonsko uredila način poplačila deviznih varčevalcev z Zakonom o poplačilu starih varčevalcev Ljubljanske banke iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine, po katerem bodo varčevalci (predlagatelj je eden izmed njih) upravičeni do povrnitve sredstev iz njihovih varčevalnih vlog pri Ljubljanski banki.

9. Po vsem povedanem je bilo sklep sodišča prve stopnje razveljaviti. Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo, pa nadalje ne odgovarja na pritožbene navedbe v zvezi z napačnim zapisom varčevalnih pogodb, o tem, da pri posameznih pogodbah niso navedeni zneski in o tem, da je zastarala pravica do dviga pogodbe kot izhaja iz izreka sklepa, v obrazložitvi pa je navedeno, da je zastarala pravica do dviga deponiranega zneska, ker niso odločilnega pomena za rešitev zadeve (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Ker predlagatelj zahteva, da se mu pogodbe vrnejo in ker v depozit prejete pogodbe niso vrednostni papirji in denar, pa tudi sicer so bile v samem depozitu manj kot pet let (v hrambo prejete 11. 2. 2011), pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da se pogodbe ne vrnejo.

11. Sodišče je odločilo, da predlagatelj in nasprotna udeleženka nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP). V nepravdnih postopkih ne gre za to katera stranka bo v postopku uspela, ampak je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij.