Jedro

Ker je bila zaradi nasprotnih navedb o višini že opravljenih plačil tožba delno nesklepčna, bi moralo sodišče tožnika pred zavrnitvijo dela zahtevka brez obravnavanja pozvati k odpravi nesklepčnosti. Šele če se tožnik ne bi odzval, bi bili podani pogoji za zavrnitev zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se v II. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 8.310,89 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 3. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.031,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od paricijskega roka do plačila.

2. Zoper zamudno sodbo se pritožujeta tožeča in tožena stranka.

3. Tožnik se pritožuje zoper II. in III. točko zamudne sodbe iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano zamudno spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico. Zaključek sodišča, da je toženka tožniku plačala 47.500,00 EUR namesto pravilno znesek 41.500,00 EUR, je napačen in v nasprotju s potrdili, ki so bili priloženi tožbi. Ker je podano nasprotje med listinami in zaključkom sodišča o vsebini listin, je podana bistvena kršitev določb postopka. Za tožnika je sporno le plačilo iz meseca julija 2008. Sodišče je upoštevalo, da je toženka takrat tožniku plačala znesek 10.500,00 EUR, kot je zapisano v tožbi, čeprav je dejansko plačala le znesek 4.500,00 EUR. Zapis zneska 10.500,00 EUR v tožbi namesto zneska 4.500,00 EUR predstavlja očitno strojepisno napako, ki jo je tožnik pojasnil še pred izdajo zamudne sodbe in opozoril tudi na potrdilo o plačilu zneska 4.500,00 EUR. Zato je odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka nezakonita in protispisna. Nezakonita pa je tudi odločitev o stroških. Tožniku bi morali biti priznani tudi stroški v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

4. Toženka se pritožuje zoper I. in III. točko izreka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in zamudno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. V sodbi je pravilno ugotovljeno, da sta pravdni stranki 27. 6. 2007 sklenili pogodbo o razdružitvi skupnega premoženja SV-42/2007, s katero sta si solastno nepremično premoženje razdelili tako, da se je toženka za polovični solastni delež na nepremičnem premoženju zavezala tožniku izplačati 50.000,00 EUR. Iz same pogodbe o razdružitvi pa izhaja, da sta se pravdni stranki dogovorili, da toženka tožniku na dan overitve podpisov izplača 6.000,0 EUR, preostali del pa v brezobrestnih mesečnih obrokih po 5.500,00 EUR z zapadlostjo vsakega 1.7., 1.10., 1.11. in 1.4. v posameznem letu, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 1.7.2007, zadnji obrok pa 1.7.2009. Tožnik je v tožbi zamolčal, da je od toženke prejel tudi znesek 6.000,00 EUR, kar nesporno izhaja iz pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja. Če bi sodišče to okoliščino upoštevalo, bi ugotovilo, da je toženka svoj dolg preplačala, saj je plačala 53.500,00 EUR, zaradi česar bi moralo sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Posledično je napačna tudi stroškovna odločitev.

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev toženkine pritožbe. Toženka ni odgovorila na tožnikovo pritožbo.

6. Tožnikova pritožba je utemeljena. Toženkina pritožba je delno utemeljena.

O tožnikovi pritožbi

7. Tožnik je v tožbi trdil, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o razdružitvi skupnega premoženja, s katero sta si solastno premoženje razdelili tako, da je toženka v last prejela tožnikov solastninski delež do ½ nepremičnine parc. št. 737/3 k. o. ... v zameno za izplačilo vrednosti tega deleža tožniku v znesku 50.000,00 EUR, pri čemer sta v pogodbi stranki opredelili tudi način obročnega odplačevanja dolga. Tožnik s tožbo zahteva plačilo dolga, ki na dan 22. 3. 2013 skupaj z zamudnimi obrestmi znaša, potrditvah tožbe, znaša 17.246,29 EUR. Tožnik je navedel, da mu je toženka že plačala znesek 41.500,00 EUR dolga, upoštevaje navedbe o delnih plačilih pa je toženka na račun navedenega dolga doslej plačala 47.500,00 EUR.

8. Pogoj za izdajo zamudne sodbe je, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (3. točka prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe, razen če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne (tretji in četrti odstavek 318. člena ZPP).

9. Nejasnost v tožbi, v kateri je bilo navedeno, da je toženka že plačala 41.500 EUR, iz seštevka posameznih navedenih plačil pa je izhajalo, da je plačala 47.500 EUR, je treba opredeliti kot delno nesklepčnost tožbe. Glede na to, da je šlo na enem od obeh mest za računsko napako, je bila napaka odpravljiva. Sodišče bi ga zato moralo pozvati k odpravi nesklepčnosti in dopolnjeno tožbo vročiti toženki v odgovor. Šele če tožnik v roku tožbe ne bi ustrezno popravil, bi bila podana podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka v nesklepčnem delu.

10. Zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo v zavrnilnem delu (II. točka izreka), posledično pa tudi stroškovni odločitvi (III. točka izreka) razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče naj oceni, ali je tožnik v pripravljalni vlogi že odpravil nesklepčnost ali ga je treba k temu še pozvati, nato pa dopolnitev tožbe vroči v odgovor in zatem ponovno odloči o delu zahtevka, o katerem še ni odločeno.

O toženkini pritožbi

11. Zamudne sodbe po drugem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in (ali) nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Njena trditev, da je poleg zneskov, ki jih je navedel tožnik in so upoštevani v izpodbijani sodbi, ob overitvi podpisov na pogodbi o razdružitvi skupnega premoženja plačala še 6.000,00 EUR, pomeni prav to. Z uveljavljanjem nedovoljenega pritožbenega razloga pritožba ne more uspeti.

12. Po navedenem in po ugotovitvi, da v zvezi z ugodenim delom zahtevka niso podane niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.