- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1979/2010
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.1979.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Laikova vloga in vsebina predlogaAli je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo predlog predlagateljice, ki je laična, in ali bi moralo izhajati iz vsebine predloga namesto iz njegovega poimenovanja?
- Zavrnitev predloga za vzpostavitev etažne lastnineAli je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za vzpostavitev etažne lastnine in ali je imelo ustrezne vsebinske razloge za to?
- Pravna varnost in obveznost sodiščaAli je sodišče prve stopnje kršilo pravico predlagateljice do pravnega varstva, ko ji je odreklo pravico do postopka za vzpostavitev etažne lastnine?
- Postopek za ureditev medsebojnih razmerijAli je sodišče pravilno ugotovilo, da predlagateljica želi urediti medsebojna razmerja z drugimi lastniki stanovanj in ali je pravilno poučilo o vrsti postopka?
- Obrazložitev sklepaAli je obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje zadostna in ali je pritožba utemeljena zaradi pomanjkljivosti obrazložitve?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da gre za laično vlogo, zato bi pri odločanju moralo izhajati iz vsebine predloga in ne iz njegovega poimenovanja, ki ga je uporabila predlagateljica v uvodu svoje vloge. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je takšen predlog kljub vsemu protisloven, pa bi moralo predlagateljico pred odločitvijo o predlogu pozvati k njegovi popravi oziroma dopolnitvi, ob smiselni uporabi 108. člena ZPP.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga je vložila predlagateljica kot lastnica enega od stanovanj v večstanovanjski hiši. 2. Predlagateljica se je pravočasno pritožila brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Ni jasno, zakaj je bil njen predlog zavržen. Sodišče naproša, naj natančneje argumentira, zakaj predlagateljica nima pravice do postopka. Vztraja, da je vzpostavitev etažne lastnine nujna, dokler v zapuščinskem postopku po denacionalizacijski upravičenki ne bo dokončno določen njen dedič. Predlagateljica v hiši nima niti osnovnih pravic. Poleg tega z ostalimi solastniki ni bilo doseženo soglasje v zvezi z rednim upravljanjem. Pogodbena ureditev medsebojnih razmerij je obvezna po 32. členu Stanovanjskega zakona, to pravico pa predlagateljici daje tudi 10. člen ZVEtL in 112. člen ZNP.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje predloga ni zavrglo, kot si zmotno razlaga predlagateljica v pritožbi, pač pa ga je zavrnilo. Zavrženje predloga je posledica njegove formalne pomanjkljivosti, medtem ko morajo za odločitev o zavrnitvi predloga obstojati ustrezni vsebinski oziroma materialnopravni razlogi.
5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da predlagateljica, ki je sicer predlagala uvedbo postopka za vzpostavitev etažne lastnine, v resnici želi doseči ureditev medsebojnih razmerij z drugimi lastniki stanovanj v večstanovanjski hiši. Pravilno jo je poučilo, da gre za drugo vrsto nepravdnega postopka, katerega pravila so predpisana v 12. poglavju Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ni pa ravnalo prav, ko je predlagateljici odreklo pravno varstvo, češ da niso podani pogoji za postopek za vzpostavitev etažne lastnine, ker po 10. členu Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine(ZVEtL) pogodbena ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki ni predmet postopka po tem zakonu. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo upoštevati, da gre za laično vlogo, zato bi pri odločanju moralo izhajati iz vsebine predloga in ne iz njegovega poimenovanja, ki ga je uporabila predlagateljica v uvodu svoje vloge. Sicer pa predlagateljica tudi v uvodu predloga omenja etažno lastnino zgolj v povezavi s postopkom za ureditev razmerij med solastniki. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je takšen predlog kljub vsemu protisloven, pa bi moralo predlagateljico pred odločitvijo o predlogu pozvati k njegovi popravi oziroma dopolnitvi, ob smiselni uporabi 108. člena Zakona o pravdnem postopku(ZPP).
6. Pritožba ima torej prav, da iz obrazložitve sklepa ni jasno razvidno, zakaj je bil predlog brez obravnavanja zavrnjen. Takšne odločitve ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ker te kršitve v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki naj od predlagateljice zahteva, da se v primernem roku nedvoumno izjasni, kakšen postopek predlaga in temu ustrezno oblikuje svoj predlog, da ga bo mogoče obravnavati.