Jedro

Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zoper zamudno sodbo zavrglo kot prepozno, ker je sklicujoč se na pravila o fikciji vročitve po določbah petega odstavka 142. člena v zvezi z drugim odstavkom 141. člena ZPP štelo, da je bila izpodbijana zamudna sodba toženki vročena 1.3.2006. Dejstvo, da je to bilo še v času njene odsotnosti spričo listinsko izkazanega bivanja v Indiji za obdobje od 30.11.2005 do 25.3.2006 (ko ni imela nobene možnosti za pravočasne procesne aktivnosti), samo zase še ni razlog za neuporabo pravila o fikciji vročitve. Vendar pa je možnost nadomestne ali fiktivne vročitve izključena, če je vročevalcu lahko znano, da se naslovnik ne bo mogel pravočasno seznaniti s sodnim pisanjem.

Izrek

I. Revizija se v delu, s katerim tožena stranka z njo izpodbija odločitve iz drugega, tretjega in četrtega odstavka izreka sklepa sodišča druge stopnje, zavrže;

II. V preostalem delu se reviziji ugodi in se sklep sodišča druge stopnje glede odločitve iz prvega in petega odstavka njegovega izreka razveljavi.

Odločitev o stroških revizijskega postopka tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je zavrglo kot prepozno pritožbo tožene stranke zoper zamudno sodbo, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo obveznost izpraznitve in izročitve v izreku prvostopenjske sodbe navedenega stanovanja tožeči stranki (prvi odstavek izreka sklepa sodišča druge stopnje), sicer pa je toženkino pritožbo zoper sklepe sodišča prve stopnje z dne 20.3.2006 o stroških postopka, z dne 4.4.2007 o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in z dne 7.6.2007 o popravi pisne pomote v stroškovni odločitvi iz prej navedenega sklepa zavrnilo in potrdilo naštete sklepe sodišča prve stopnje (drugi, tretji in četrti odstavek izreka sklepa sodišča druge stopnje); o stroških pritožbenega postopka je odločilo, da jih pravdni stranki krijeta vsaka svoje (peti odstavek izreka sklepa sodišča druge stopnje).

Zoper sklep sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo. Izpodbija ga v celoti in uveljavlja kot revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 7., 8., 10., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku ter kršitev pravice do učinkovitega pravnega varstva. V reviziji povzema potek postopka v času njene dokazane odsotnosti od 30.11.2005 do 25.3.2006 in navaja, da je pred odhodom na štirimesečni študij v I. storila vse, da bi preprečila nastanek posledic, kakršne so zaradi po njenem mnenju nezakonitega postopanja sodišč prve in druge stopnje nastopile v obravnavanem primeru. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravil postopka, zlasti pravil o načinu vročanja sodnih pisanj oziroma pošiljk, je predlagala številne dokaze, ki jih sodišče neutemeljeno ni izvedlo prav v obsegu dokazovanja dejstev bistvenega pomena, med katera sodi tudi pravočasna obveščenost pošte o toženkini odsotnosti. Slednja je prepričana, da sta jo sodišči prve in druge stopnje z nezakonitim postopanjem prikrajšali za ustavno zajamčeno pravico do sodnega varstva. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve zahtevka tožeče stranke oziroma razveljavitev pravnomočnih sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija delno ni dovoljena, v dovoljenem delu pa je utemeljena.

O reviziji v delu, v katerem ni dovoljena: Toženka z revizijo izpodbija pravnomočni sklep sodišča druge stopnje v celoti. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP lahko stranke (ob izpolnjenih tudi drugih pogojih) sicer vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z izpodbijanim sklepom v delih, v katerih je sodišče druge stopnje zavrnilo toženkino pritožbo zoper sklepe sodišča prve stopnje z dne 20.3.2006 o stroških postopka, z dne 4.4.2007 o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in z dne 7.6.2007 o popravi pisne pomote v stroškovni odločitvi iz prej navedenega sklepa ter potrdilo naštete sklepe sodišča prve stopnje (drugi, tretji in četrti odstavek izreka sklepa sodišča druge stopnje), pa se postopek ni pravnomočno končal; to se je namreč zgodilo z izdajo (zamudne) sodbe na prvi stopnji in zavrženjem toženkine pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo na drugi stopnji, kar pomeni, da je bila toženkina revizija v delu, opredeljenem po I. točko izreka tega sklepa, vložena zoper odločbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP) in da jo je zato moralo revizijsko sodišče v tem obsegu kot nedovoljeno zavreči na podlagi določbe 377. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP.

O reviziji v delu, v katerem je dovoljena in utemeljena: Toženka z revizijo izpodbija tudi sklep sodišča druge stopnje v delu o zavrženju njene pritožbe zoper zamudno sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka sklepa sodišča druge stopnje). Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo (oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže).

Po določbi 372. člena ZPP smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka (v danem primeru na kratenje možnosti obravnavanja pred sodiščem spričo nezakonitega postopka vročanja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), celo še v reviziji kot izrednem pravnem sredstvu. Zato toženka utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje o upoštevnosti le tistih njenih trditev in predlaganih dokazov, ki jih je ponudila v svoji prvi vlogi v tem postopku z dne 4.4.2006 (naslovljeni kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, zahtevek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, odgovor na tožbo in pritožba zoper zamudno sodbo), kateremu je zmotno pritrdilo tudi sodišče druge stopnje. Sicer pa je toženka že v pravkar navedeni vlogi z dne 4.4.2006 med drugim zatrjevala, da je o svoji predvideni odsotnosti "obvestila pošto z opozorilom, da bo na štirimesečnem izpopolnjevanju v tujini", da so bili s tem seznanjeni "tudi vsi sosedje, ki jih je obvestila" ter da bi moral poštar (glede na določbo 143. člena ZPP) pošto vrniti na sodišče. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zoper zamudno sodbo zavrglo kot prepozno, ker je sklicujoč se na pravila o fikciji vročitve po določbah petega odstavka 142. člena v zvezi z drugim odstavkom 141. člena ZPP štelo, da je bila izpodbijana zamudna sodba toženki vročena 1.3.2006. Dejstvo, da je to bilo še v času njene odsotnosti spričo listinsko izkazanega bivanja v I. za obdobje od 30.11.2005 do 25.3.2006 (ko ni imela nobene možnosti za pravočasne procesne aktivnosti), samo zase še ni razlog za neuporabo pravila o fikciji vročitve. Vendar pa je možnost nadomestne ali fiktivne vročitve izključena, če je vročevalcu lahko znano, da se naslovnik ne bo mogel pravočasno seznaniti s sodnim pisanjem. Za tako sklepanje pa je dovolj dejstvene in dokazno podprte podlage spričo listinsko izkazanih podatkov v spisu, da poštni vročevalec že tožbe toženki ni uspel osebno vročiti ne 22.12.2005 niti (po obvestilu o pošiljki) 23.12.2005, da se je enako ponovilo ob poskusu vročitve zamudne sodbe 28.2.2006 in da je toženka na pošti pooblastila N. Ž. za prevzemanje vseh na toženko naslovljenih poštnih pošiljk v obdobju od 1.12.2005 do 1.3.2006 - kar vse je vročevalcu narekovalo postopanje po določbi 143. člena ZPP (in izključevalo možnost uporabe pravil o fiktivni vročitvi) in na kar toženka v reviziji utemeljeno opozarja. Ker je bila torej z nezakonitim zavrženjem pritožbe (zoper zamudno sodbo) kot prepozne toženki v tem postopku odvzeta (še zadnja) možnost obravnavanja pred sodiščem (revizijsko uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), je bilo treba njeni reviziji v dovoljenem delu na podlagi določbe prvega odstavka 379. člena ZPP ugoditi in sklep sodišča druge stopnje v delu o zavrženju toženkine pritožbe v prvem dostavku njegovega izreka - posledično pa tudi v delu odločitve o stroških pritožbenega postopka v petem odstavku izreka - razveljaviti, da bo lahko sodišče druge stopnje meritorno odločilo o toženkini pritožbi zoper na prvi stopnji izdano zamudno sodbo.

Odločitev o toženkinih stroških postopka z revizijo temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.