Jedro

V primeru neupravičene odsotnosti mora delavec dokazati, da je bil njegov izostanek upravičen.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se razveljavi sodba sodišča prve stopnje v tč. 1 izreka v 1. odst. glede odločitve v 2. alinei in 2. odst. glede izrečenega ukrepa opomina ter v celoti 2. tč. izreka in glede stroškov postopka in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu (1. alinea 1. odst. 1. tč. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je sklep disciplinske komisije z dne 15.5.1998 in sklep odbora za varstvo pravic z dne 30.6.1998 razveljavilo in ustavilo disciplinski postopek glede kršitve po 3. tč. 87. člena pravilnika o delovnih razmerjih in po 13. tč. 90. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Za hujše kršitve po 2. in 61. tč. 87. člena pravilnika o delovnih razmerjih pa ji je izreklo disciplinski ukrep opomin. Odločilo je, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in še traja, tožena stranka jo je dolžna pozvati nazaj na delo in ji izplačati izostale plače od 30.6.1998 do ponovnega nastopa na delo s pripadki, od posameznih zneskov plačati davke in prispevke, vse v 8-ih dneh pod izvršbo. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 127.344,00 SIT s pripadki. Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oz. podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja, da je sodišče kljub ugotovitvi odgovornosti tožnice za hujše kršitve delovnih obveznosti disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja spremenilo v ukrep opomin. Pri svoji odločitvi je nepravilno uporabilo materialno pravo. Navaja, da je odklanjanje dela ena od najhujših kršitev delovnih obveznosti. Sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je bila tožnica dolžna opravljati tudi delo čiščenja, ki pa ga je neutemeljeno odklonila in s tem povzročila bistveno motnjo delovnega procesa. Navaja, da niso pravilni dejanski zaključki sodišča, da je tožnica delo brušenja robov ročajev in izdelave moške torbice opravljala prvič in ga ni bila vešča. Ta dela je tožnica opravljala že prej, šlo pa je za najenostavnejša dela, pri delu pa povzročila tudi materialno škodo. Tožnici je dokazana tudi kršitev - žalitev nadrejenega delavca. Sodišče prve stopnje ni pravilno odločilo o ustavitvi postopka zaradi neopravičenih izostankov. Za koriščenje dopusta mora obstajati predhoden dogovor z nadrejenim zaradi organizacije dela. V zvezi s koriščenjem dopusta in malomarnim opravljanjem dela sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Tudi odločitev v 2. tč. izreka je preuranjena, tožnica je zaposlena, ta dejstva se v postopku niso ugotavljala. Pritožba je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99), na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje. Disciplinska komisija tožene stranke je sklenila, da je tožnica kriva kršitve po 2., 3. in 61. tč. 87. člena pravilnika o delovnih razmerjih in po 13. tč. 90. člena pravilnika in ji je za navedene kršitve izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Tožnica je zoper sklep disciplinske komisije ugovarjala, odbor za varstvo pravic pa je ugovor s sklepom z dne 30.6.1998 zavrnil kot neutemeljen. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je kršitev z dne 21.11.1997 zastarala, za kršitev neopravičenega izostanka z dne 2.2.1998, 24.2.1998 in 25.2.1998 pa je ugotovilo, da toženi stranki ni uspelo dokazati tožnici očitano hujšo kršitev delovnih obveznosti, zato je postopek v tem delu ustavilo. Glede očitanih kršitev in sicer, da je dne 3.2.1998 odklonila delo čiščenja prostorov in da je dodeljeno delo brušenje robov ročajev malomarno izpolnila, da je dne 10.2.1998 pri izdelavi moške torbice artikel 337 delo opravila nekvalitetno ter da se je dne 5.2.1998 močno razburila, žalila in grozila nadrejenemu, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica zanje odgovorna ter je ob upoštevanju olajševalnih okoliščin disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja spremenilo v ukrep opomin. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnici očitana kršitev z dne 27.11.1997, ki jo je storila s tem, da pri izdelavi 200 kom opasačev ni upoštevala navodil o delovnih postopkih, tako, da izdelki niso bili primerni za nadaljnji delovni proces in jih je bilo potrebno popravljati, zaradi česar je bil zamujen tudi rok dobave naročniku, zastarana, je pravilna. Po določbi 1. odst. 67. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 - 42/90) začetek disciplinskega postopka zastara po treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, oz. po šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka je bila vložena dne 23.4.1998, kršitev pa naj bi bila storjena v dneh od 27.11.1998 do 5.12.1998, zato se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje. Utemeljene so pritožbene navedbe glede ustavitve postopka zaradi neupravičenih izostankov. Sodišče prve stopnje ni dovolj razčistilo dejanskega stanja v zvezi z neopravičenimi odsotnostmi tožnice v dnevih 2.2.1998, 24.2.1998 in 25.2.1998. Iz doslej izvedenega dokaznega postopka namreč ni mogoče zaključiti, da je bilo tožnici odobreno koriščenje dopusta. Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka dokazati neupravičen izostanek tožnice. V primeru neupravičene odsotnosti mora namreč delavec dokazati, da je bil njegov izostanek opravičen, zato bo potrebno dopolniti dokazni postopek v navedeni smeri ter glede pritožbenih trditev v zvezi s prakso o odobravanju koriščenja letnega dopusta pri toženi stranki in ugotoviti ali je imela tožnica v spornih dneh odobreno koriščenje letnega dopusta. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje glede ustavitve postopka zaradi neopravičenih izostankov, je razveljavilo tudi odločitev o izrečenem disciplinskem ukrepu, da bo sodišče prve stopnje po dopolnitvi dokaznega postopka ponovno odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Glede na tako odločitev je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi 2. tč. izreka, ki se nanaša na reintegracijo in povračilo izostalih plač. Tožena stranka pa bo lahko v ponovljenem postopku uveljavljala ugovore, ki jih je navajala v pritožbi glede zaposlitve tožnice. V posledici take odločitve je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka, da bo sodišče po dopolnitvi dokaznega postopka ponovno odločilo o vseh stroških postopka. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo v obsegu, razvidnem iz izreka sklepa in v tem obsegu zadevo vrnilo v nov postopek, v ostalem je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.