Jedro

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, med katere spada tudi revizija, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), kar pa (četrti odstavek navedene zakonske določbe) ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu odvzelo lastninsko pravico za nepremičnine s parcelami št. 946/2, št. 946/3, št. 1011/2 in št. 1011/3 v korist predlagateljice Republike Slovenije. Pri tem je odločilo, da je predlagateljica za razlaščene nepremičnine nasprotnemu udeležencu dolžna plačati nadomestilo v znesku 7.545.171,35 SIT (31.484,44 EUR) v 30 dneh z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. Zaradi umika predloga je razlastitveni postopek delno ustavilo, zavrnilo pa je predlog predlagateljice za predhodno izročitev parcel v posest proti plačilu 75 odstotkov ocenjene odškodnine. Nasprotni udeleženec je vložil pritožbo, ki pa jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

Nasprotni udeleženec po pooblaščencu vlaga revizijo in predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo odločanje. V obširni obrazložitvi se sklicuje na določbo 2. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, ki po njegovem mnenju v obravnavani zadevi ni bila pravilno uporabljena. Odločilni pomen za presojo je v določbah 26., 23. in 33. člena zakona v povezavi s potrdilom o namembnosti zemljišča in uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto Blagovica ... Kršena je bila tudi določba 69. člena Ustave RS, ker je v izpodbijanem sklepu določena vrednost predmetnih zemljišč po judikatih Vrhovnega sodišča in sodni praksi višjega sodišča, ne pa pa določbah Zakona o stavbnih zemljiščih. Cenilec J. K. ni izdelal izvedenskega mnenja v skladu z zahtevami, ki mu jih je predpisalo sodišče. Pri tem ni upošteval potrdila o namembnosti predmetnih zemljišč, ki so nezazidana stavbna zemljišča. Če bi bile upoštevane prej citirane določbe Zakona o stavbnih zemljiščih, bi nasprotnemu udeležencu pripadalo nadomestilo v skupnem znesku 118.642.212,00 SIT. Napak je odločeno tudi o teku obresti od priznanega zneska.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in predlagateljici, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Predlog za razlastitev spornih nepremičnin je bil vložen dne 20.12.1999, ko je že stopil v veljavo Zakon o pravdnem postopku (ZPP), sprejet dne 25. marca 1999, objavljen dne 15. aprila 1999 in uveljavljen 90. dan po objavi v Uradnem listu RS, torej 14.7.1999. Za postopek, ki je tekel po vložitvi predloga, so torej v celoti uporabljive določbe navedenega zakona, na katere, ker gre za nepravdni postopek, odkazujejo tudi določbe Zakona o nepravdnem postopku.

Nasprotni udeleženec je vložil revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje po pooblaščencu. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, med katere spada tudi revizija, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), kar pa (četrti odstavek navedene zakonske določbe) ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V spisu ni podatkov o tem, da bi nasprotni udeleženec M. B. ali njegov pooblaščenec V. H. imela opravljen pravniški državni izpit. Tega tudi sama ne zatrjujeta. Zato je revizijsko sodišče uporabilo določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZPP, po kateri je izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP, nedovoljeno. Posledica takšne ugotovitve je zavrženje revizije v skladu z določbo 377. člena ZPP.