Jedro

Pogodba za izgradnjo kanalizacijskega sistema za šest novo zgrajenih stanovanjskih hiš s čistilno napravo, kar terja posebna ločena zemeljska dela in s tem poznavanje lastnosti terena, ima naravo gradbene pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 734,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, sama pa krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožniki v tej pravdi iz naslova stvarnih napak pri izvedbi kanalizacije in namestitve čistilne naprave kot lastniki stanovanjskih objektov od tožene stranke zahtevajo povračilo stroškov za odpravo napak. Sodišče je tožbenemu zahtevku v pretežnemu delu ugodilo ter tožencu naložilo, da je dolžan plačati prvi in drugi tožeči stranki nerazdelno znesek 1.594,11 EUR, tretje tožeči stranki znesek 1.594,11 EUR, četrti in peti tožeči stranki nerazdelno znesek 1.594,11 EUR, osmi in deveti tožeči stranki nerazdelno znesek 1.594,11 EUR, deseti in enajsti tožeči stranki nerazdelno znesek 1.594,11 EUR, šesti in sedmi tožeči stranki pa znesek 94,11 EUR. Ob upoštevanju pobotnega ugovora toženca zoper šesto in sedmo tožečo stranko je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo 1.500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz VI. točke izreka sodbe, zavrnilo. Pobotnim ugovorom toženca zoper ostale tožnike ni ugodilo. Tožencu je naložilo, da je dolžan tožnikom v petnajstih dneh nerazdelno plačati stroške pravdnega postopka v višini 1.658,62 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec. Uveljavlja vse dopustne pritožbene razloge ter predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Meni, da so tožniki zamudili dvoletni objektivni in enoletni subjektivni rok za uveljavljanje napak, saj predmetna dela vgradnje čistilne naprave in izdelave dela kanalizacije ne predstavljajo zgradbe ter se zanje ne uporabljajo določila gradbene pogodbe. Roki za uveljavljanje napak po podjemni pogodbi so zamujeni. Toženec je za tožnika opravil le manjša dela, večino drugih so opravili drugi izvajalci. Čistilna naprava je imela obliko predhodno že industrijsko izdelanega modula, ki ga je toženec le vkopal v zemljo. Izvedel je tudi priklop na skupno kanalizacijsko cev, ki jo je položil, ter nekatere posamezne priklope. Čistilna naprava je bila vgrajena mimo gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije. Gradba predstavlja izgradnjo večjih in zahtevnejših objektov, na kar se izvedena dela ne nanašajo. Toženec je glede vgradnje čistilne naprave sklenil ustne pogodbe, razen z osmim in devetim ter desetim in enajstim tožnikom, zato ne gre za gradbeno pogodbo. Sklicuje se na judikate VSM I Cp 345/2012, VSL II Cp 996/2010, VSL I Cp 2474/2010 in VSL I Cp 834/2011. Tožniki niso uveljavljali notifkacije kasnejše napake. Zaradi posedanja zemlje je bila tožba vložena marca 2013, okvara čistilne naprave pa se je zgodila januarja 2012 in si jo je toženec skupaj z ženo tudi ogledal. 5. 7. 2013 so tožniki povišali tožbeni zahtevek za 5.423,00 EUR zaradi škode, ki naj bi jim nastala zaradi naknadne zamašitve kanalizacije. To vlogo je toženec prejel septembra 2013. Opisana zamašitev se je zgodila po vložitvi prvotne tožbe ter o njej toženec ni bil obveščen. Predhodna notifikacija je zakonski pogoj za vložitev tožbe. Tožniki sicer trdijo, da so toženca obvestili tudi o drugi napaki, vendar so navedbe o tem kratke in splošne. Da toženec ni bil obveščen, je razvidno iz njegovih navedb v prvi pripravljalni vlogi z dne 22. 4. 2014, iz katere izhaja, da toženec o drugi napaki do prejema spremembe tožbe ni vedel ničesar. Tožniki ne pojasnijo, kako in kdaj so toženca obvestili o drugi napaki. Izpovedi strank ne morejo nadomestiti nezadostne trditvene podlage. Občutna razlika v navedbah tožnikov, kako je bil toženec obveščen o prvi in o drugi napaki, kaže, da so tožniki toženca o drugi napaki pozabili obvestiti. Sprememba tožbe se ne šteje za notifikacijo in gre za obid določbe 663. člena OZ. Brez pravilne notifikacije tožniki nimajo zahtevka za povrnitev škode. Ne drži, da toženec ne bi prerekal obvestila tožnikov o drugi napaki. Zanjo je slišal šele s prejemom spremembe tožbe, pa še takrat je mislil, da so tožniki povečali zahtevek v zvezi s prvo napako. Ocena dokazov je napačna. Sodišče je odločitev oprlo na izpovedbe tožnikov, ki presegajo trditveno podlago, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je z geološkim poročilom seznanil vse kupce hiš, ki so bili opozorjeni na probleme in tveganja v zvezi s terenom. S tem je izpolnil pogoje za ekskulpacijo za morebitne napake po drugem odstavku 264. člena OZ. Toženčeve storitve glede dobave in gradnje čistilne naprave so hoteli tožniki sami, ravnal je po njihovih željah. Sodišče je napačno ocenilo izvedene dokaze, ko je verjelo le tožnikom. Geološka ekspertiza ni bila izdelana zaradi lepšega, temveč da se toženec zavaruje pred tveganji zaradi nestabilnosti terena. Zanimiva je primerjava dokazne ocene sodišča glede notifikacije druge napake, ko prvo sodišče verjame že golim in pavšalnim navedbam tožnikov in njihovim izpovedim, po drugi strani pa ne verjame toženčevim navedbam, da je seznanil tožnike s tveganji terena, čeprav je to podkrepljeno s pisnim dokumentom. Sodišče je kršilo pravila postopka, ko je na 19. strani sodbe zapisalo, da toženec ni podal trditev, da o možnosti morebitnih napak izvedbe brez projektne dokumentacije ni obvestil tožnikov, kasneje pa je sodišče o istem vprašanju navedlo, da je toženec izpovedal, da je geološko ekspertizo pokazal tožnikom in da je v zvezi s tem podal trditveno podlago. Podani sta absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožniki so odgovorili na pritožbo in prerekali podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi 8. točke izpodbijane sodbe, da sodijo dela izgradnje glavnega voda kanalizacije s potrebnimi priključki in vzpostavitvijo sistema ter izgradnje čistilne naprave za skupino šestih hiš med dela, za katere veljajo določila XII. poglavja OZ o gradbeni pogodbi. Gre namreč za dela, katerih končni rezultat ima značilnost trajne dobrine s predvidenim dolgim rokom uporabnosti, kar je vzrok za določitev daljših jamčevalnih rokov za napake v stabilnosti. Gre za bolj tvegana dela, saj je za njihovo uspešno izvedbo treba poznati strukturo tal, so pa tudi nujna za uspešno dokončanje in uporabo zgrajenih objektov. Zgolj okoliščini, da so predmet izpolnitvenega ravnanja samo nekatera od del, potrebna za izgradnjo objekta, in da dela niso bila opravljena skladno s projektno dokumentacijo, na opredelitev pravne narave pogodbe kot gradbene ne moreta vplivati.(1) Sicer pa OZ v 650. členu med gradbo izrecno uvršča tudi kanalizacijo. Čeprav za opravljena dela z nekaterimi tožniki ni bila sklenjena pisna pogodba, je bil ustni dogovor realiziran in so zato toženčevi ugovori, da ne gre za gradbeno pogodbo, ker ta nima ustrezne obličnosti, neutemeljeni. Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnik v podkrepitev trditev, da gre zgolj za običajno podjemno pogodbo, se ne nanaša na primerljive primere, saj nobeden ne obravnava izgradnje zunanje kanalizacije s priklopi in posebno čistilno napravo, nujno za uporabo novo zgrajenih objektov, kar terja posebna ločena zemeljska dela izven temeljenja objektov in s tem povezano poznavanje lastnosti terena. Ker je bila tožba glede zahtevka v višini 4.141,55 EUR za sanacijo čistilne naprave vložena v okviru desetletnega roka skladno s 662. členom OZ, prav tako so naročniki v skladu s 663. členom OZ v okviru šestmesečnega roka obvestili izvajalca o napaki, tožba pa je bila vložena pred iztekom enega leta, od kar je bil o napaki obveščen izvajalec, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožniki niso prekludirani z zahtevkom v višini 4.141,55 EUR.

6. Tožniki so v pripravljalni vlogi s 5. 7. 2013 razširili tožbeni zahtevek še za stroške sanacije zamašitve kanalizacijskega omrežja, ki so ga ugotovili v maju 2013. V pripravljalni vlogi z 21. 8. 2014 so izrecno navedli, da so o zamašitvi nemudoma obvestili toženca, ki je zavračal odgovornost in napake ni želel odpraviti, v dokaz tem trditvam pa so se sklicevali na že predlagane dokaze, tudi z zaslišanjem tožnikov in izvajalca popravila. Trditve tožnikov, da so toženca obvestili o drugi napaki, ta ni prerekal. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da za obvestilo ni vedel, kar je razvidno iz njegovih navedb v prvi pripravljalni vlogi z 22. 4. 2014. Ta vloga je bila namreč sestavljena še pred pripravljalno vlogo tožnikov, ki je vsebovala trditev, da so toženca o okvari nemudoma obvestili. Toženec je sicer res navedel, da je do zamašitve prišlo že pred vložitvijo tožbe, kar pa ne negira ponovne zamašitve kanalizacijskega voda in obvestila o tej okvari. Sodišče prve stopnje je pravočasno notifikacijo druge napake ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov, in sicer zaslišanja tožnikov, pritožbeno sodišče pa logičnemu in prepričljivemu dokaznemu zaključku, razvidnemu iz tretjega odstavka 12. strani sodbe, sledi. Do notifikacije torej ni prišlo šele z vročitvijo spremembe tožbe tožencu, temveč po odkriti napaki in so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

7. Geološko geotehnično poročilo v prilogi B7 je bilo po naročilu toženca narejeno v aprilu 2007 za namen gradnje stanovanjskih objektov in ne zgolj za izvedbo kanalizacijskega sistema ter gradnjo čistilne naprave. Ker so tožniki objekte kupili v tretji podaljšani gradbeni fazi v letu 2008 ali kasneje, dokazna ocena sodišča, da jih toženec o tveganjih terena ni posebej seznanil, ni nelogična in neživljenjska. Sodišče je dokazni postopek o tem, da tožniki s problematičnostjo terena niso bili posebej seznanjeni, napravilo po njihovem zaslišanju, kjer so enotno izpovedali, da na tveganje posedanja niso bili opozorjeni. Zgolj z nestrinjanjem in navedbami, da je sodišče bolj verjelo tožnikom kot tožencu, slednji dokaznega zaključka ne more uspešno izpodbiti.

8. Absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ni zagrešilo. Očitana neskladja glede trditev toženca v zvezi z obveščanjem o morebitnih napakah izvedbe čistilne naprave brez projektne dokumentacije so zgolj navidezna. Sodba vsebuje vse razloge o pravno odločilnih dejstvih, ti so medsebojno skladni in pojasnjujejo sprejeto odločitev, sodba pa glede teh dejstev tudi ni protispisna.

9. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnikom pa je dolžan povrniti njihove stroške z odgovorom na pritožbo. Te je sodišče odmerilo glede na vrednost v pritožbi spornega dela zahtevka ob upoštevanju odvetniške tarife. Tožnikom je priznalo nagrado za postopek z odgovorom na pritožbo, povišano za faktor 2 po tar. št. 3210 v zvezi s tar. št. 1200, pavšalne materialne stroške in davek na dodano vrednost. Skupno je toženec tožnikom dolžan povrniti 734,44 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (odmera stroškov je razvidna z listovne številke 219 spisa).

Op. št. (1): Primerjaj komentar N. Plavšak k 650. členu OZ, Obligacijski zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 934 in naslednje.