Jedro

Dolžnik trdi, da sodišče prve stopnje ni pravilno izvedlo dokaza z izvedencem, zaradi česar mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na podlagi prvega odstavka 253. člena ZPP sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Zakon pisno ekspertizo določa le kot alternativo, vendar pa je ta v praksi pravilo in pisni izvid in mnenje v številnih primerih ostaneta v tej obliki. Glede na to da (tako kot tudi v tej zadevi) izvedenčevo mnenje temelji na poslovnih listinah in njihovi analizi, je pisno mnenje tudi za stranke preglednejše od podaje ustnega. Sodišče pa mora v takšnih primerih kontradiktornost postopka zagotoviti tako, da v zvezi s strankinimi pripombami zahteva od izvedenca pisno dopolnitev ekspertize ter nato izvedenčev odgovor pošlje strankam v izjavo.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zmotno stališče sodišča (in izvedenca), da je treba stanje insolventnosti presojati na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na dolgotrajnost predhodnega stečajnega postopka, pripojitev in glede na zatrjevano dokapitalizacijo dolžnika, je v tej zadevi potrebno insolventnost dolžnika presojati (tudi) na dan izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka.

Izrek

1. Pritožbi zoper 1. točko izpodbijanega sklepa se zavrneta in se sklep v tej točki potrdi.

2. V preostalem delu (2., 3. in 4. točki izreka) se pritožbama ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (1.) zavrnilo zahtevo za izločitev izvedenca dr. D. D., (2.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (3.) za upravitelja imenovalo T. K. in (4.) ugotovilo, da upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti preko pravnoorganizacijske oblike: T. K. 2. Zoper navedeni sklep se pritožujta dolžnik in njegov družbenik F. d.o.o. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za začetek stečajnega postopka zavrne, podrejeno pa, da pritožbama ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje..

3. Predlagatelj - upnik H. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni. Glede na to, da pritožnika uveljavljata enake pritožbene razloge, višje sodišče odgovarja obema hkrati.

5. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da očitki, s katerimi pritožnik utemeljuje izvedenčevo pristranskost, niso utemeljeni. Tudi če je izvedenec pri izdelavi mnenja res prekoračil svoje naloge, je to storil zaradi tega, ker je odgovarjal na (preohlapno) postavljeno vprašanje sodišča prve stopnje. Ne glede na to se je v izpodbijanem sklepu o pravnih vprašanjih (verjetnost terjatve, insolventnost dolžnika) opredeljevalo tudi sodišče prve stopnje. Nestrinjanje z izvedenčevim delom, uporabljenimi metodami dela in njegovimi zaključki pa niso izločitveni razlogi, temveč se lahko uveljavljajo le kot pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je pritožnik tudi storil. Višje sodišče je zato pritožbo v tem delu zavrnilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Vprašanje obstoja upnikovih terjatev je pomembno zaradi presoje aktivne legitimacije upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka in za presojo zatrjevane domneve insolventnosti iz 1. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

7. Sodišče prve stopnje je upnikovo aktivno legitimacijo utemeljilo na podlagi dveh pravnomočnih in izvršljivih sodb Okrožnega sodišča v Ljubljani (XII Pg 2348/2012 in VII Pg 473/2012). Pritožba očita sodišču prve stopnje, da se pri presoji obstoja terjatev ni opredelilo do navedb in dokazov dolžnika, ki jih je podal v zvezi z upnikovi zatrjevanimi terjatvami. Dolžnik je ves čas vztrajal, da vse terjatve, na katere upnik opIra svoj predlog za začetek stečajnega postopka (tudi terjatve iz sodb), izhajajo iz Leasing pogodbe I in II, od katerih je upnik odstopil, kar ima po dolžnikovem prepričanju vpliv tudi na obstoj terjatev. Trdi, da je v izvršilnem postopku predviden, dopusten in mogoč tudi ugovor, da je terjatev iz izvršilnega naslova prenehala po izdaji odločbe, dolžnik pa tega dejstva ni mogel uveljavljati v postopku, v katerem je bila odločba izdana (8. točka 55. člena ZIZ). Ne glede na to, ali so se sodišču prve stopnje (tako kot tudi predlagatelju) morda zdeli ti ugovori očitno neutemeljeni, bi se moralo o njih izjaviti in za svojo odločitev navesti razloge.

8. Navedeno velja tudi za (v vlogah z dne 13.12.2015 in 1.10.2015) podan ugovor zastaranja.

9. Ker se sodišče do navedenih ugovorov ni opredelilo, izpodbijani sklep nima odločilnih dejstev glede dolžnikovih ugovorov in ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10_._ Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zmotno stališče sodišča (in izvedenca), da je treba stanje insolventnosti presojati na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na dolgotrajnost predhodnega stečajnega postopka, pripojitev in glede na zatrjevano dokapitalizacijo dolžnika, je v tej zadevi potrebno insolventnost dolžnika presojati (tudi) na dan izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka. Pri tem utegne biti pomemben tudi odgovor na vprašanje, kakšen vpliv ima na odločanje o insolventnosti dolžnikova (ne)predložitev dokumentacije, ki naj bi bila posledica zatrjevanega nezakonitega postopanja v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I 4093/2016. 11. Dolžnik trdi, da sodišče prve stopnje ni pravilno izvedlo dokaza z izvedencem, zaradi česar mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na podlagi prvega odstavka 253. člena ZPP sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Zakon pisno ekspertizo določa le kot alternativo, vendar pa je ta v praksi pravilo in pisni izvid in mnenje v številnih primerih ostaneta v tej obliki. Glede na to da (tako kot tudi v tej zadevi) izvedenčevo mnenje temelji na poslovnih listinah in njihovi analizi, je pisno mnenje tudi za stranke preglednejše od podaje ustnega. Sodišče pa mora v takšnih primerih kontradiktornost postopka zagotoviti tako, da v zvezi s strankinimi pripombami zahteva od izvedenca pisno dopolnitev ekspertize ter nato izvedenčev odgovor pošlje strankam v izjavo.

12. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da dolžnik ni podal nobenih vprašanj, na katera bi moral izvedenec še dodatno odgovarjati, višje sodišče pa ocenjuje, da bi bilo za razjasnitev še odprtih vprašanj in dolžnikovih ugovorov potrebno vlogo dolžnika, v kateri zatrjuje nepravilnosti v izvedenskem mnenju, poslati izvedencu v odgovor.

13. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbam ugodilo, izpodbijani sklep v 2., 3. in 4. točki razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku izvedenca pozvati k dopolnitvi izvedenskega mnenja v zvezi z dolžnikovimi pripombami (dolžnikova vloga z dne 14.12.2017, p.d.119) in ga opozoriti, naj pri ugotavljanju insolventnosti izhaja iz trditev, ki jih je v zvezi s tem postavil upnik – predlagatelj. Pred tem pa bo moralo izvedenca seznaniti s svojimi stališči v zvezi dolžnikovi ugovori (obstoj upnikovih terjatev, ugovor zastaranja) in predvsem glede tega, kateri je tisti datum, na katerega je potrebno ugotavljati dolžnikovo insolventnost. Šele nato bo (po opravljenem naroku, na katerem bo, če bo to potrebno, izvedenca tudi zaslišalo) odločilo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Višje sodišče pa ocenjuje, da zaradi dopolnitve izvedeniškega mnenja zaradi odgovora na dolžnikove pripombe ne bo prišlo do (večjega) zastoja v postopku, saj je izvedenec zadevo že temeljito preučil in na večino zastavljenih vprašanj tudi izčrpno odgovoril. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.