Razkritje podatka o zdravniku mrliškem ogledniku

Datum

25.08.2023

Številka

07120-1/2023/396

Kategorije

Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 18. 8. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko kot zdravstveni dom posredujete zdravnici, ki je vložila pritožbo v zvezi z delom mrliškega oglednika, a odklonila sestanek z mrliškim oglednikom, podatke o zdravniku mrliškem ogledniku, ki je opravil ogled v zvezi z umrlim pacientom. Priložili ste več dokumentov in korespondenco z Zdravniško zbornico Slovenije. Gre za spor med dvema zdravnikoma. Zdravnica, ki želi podatke je koncesionarka in ima pri vas v najemu prostore ter je bila zdravnica umrlega pacienta.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih, glede javnosti informacij v zvezi s konkretnimi zahtevami prosilcev pa v pritožbenih postopkih po ZDIJZ.

Po mnenju IP je posredovanje osebnega imena in naziva zdravnika vašega zdravstvenega doma, ki je opravil konkretni mrliški ogled, načeloma dopustno, ker gre za nevarovan, torej javni osebni podatek javnega uslužbenca.

Če iz narave zdravničine zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je treba zahtevo obravnavati po tem zakonu.

Obrazložitev

Glede javnosti določenih osebnih podatkov javnih uslužbencev se je IP, kot pritožbeni organ po ZDIJZ, že večkrat opredelil v drugostopenjskih odločbah, ki so dostopne na spletni strani IP. Če je predmet zahteve osebno ime (ime in priimek) ter naziv (strokovni in drugi nazivi, delovno mesto, položaj) zdravnika, ki je sicer zaposlen pri javnem zdravstvenem zavodu, gre v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ v tem kontekstu za javne osebne podatke, ki so zaradi tega po naravi »nevarovani« osebni podatki. To pomeni, da v konkretnem primeru za razkritje tega podatka zdravnici kot prosilki, načeloma ni potrebna dodatna ali posebna pravna podlaga v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, je treba postopati po določbah ZDIJZ (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ).

V primeru zahteve po ZDIJZ, je posredovanje podatka oziroma dokumenta obvezno, seveda, če so za posredovanje izpolnjeni zakonski pogoji.

Prosilka ima v primeru zavrnitve zahteve pravico do pritožbe, za reševanje katere je pristojen IP.

Ker okoliščin konkretnega primera ne poznamo in ker se do konkretne problematike lahko opredeljujemo le v pritožbenem postopku, zgolj informativno menimo, da z razkritjem zgolj osnovnih podatkov o mrliškem ogledniku naj ne bi prišlo do hkratnega razkritja osebnih podatkov umrlega pacienta. Če bi zdravnica posebej želela tudi te podatke, ni izključeno, da je zakonska podlaga za to v drugem odstavku 9. člena ZVOP-2, ki določa, da se podatki o umrlem lahko posredujejo uporabniku, ki ima pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja (npr. »pritožbeni« postopek pri ZD, sodni postopek, postopek pri ZZS).

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka