Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Situacije, v katerih lahko izvršilno sodišče v fazi opravljanja javne dražbe ustavi izvršbo, so določene v 95. členu ZIZ. Obsegajo bodisi primere upnikove neaktivnosti bodisi nemožnosti oprave dražbe.
Ker je izvršilni postopek s trenutkom, ko je po opravi izvršilnih dejanj upnikova terjatev poplačana, izčrpan, to pomeni, da je s tem končan. Posebnega sklepa o končanju izvršilnega postopka ni potrebno izdati, saj ZIZ v svojih določbah takega sklepa ne predvideva.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. I 438/95-2 z dne 12.10.1995. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedlo, da je dne 19.11.1998 na prvi javni dražbi pooblaščenec upnika kupil zarubljeni predmet - radiokasetofon Sharp in izjavil, da je s tem terjatev v celoti plačana.
Proti navedenemu sklepu se je pritožil upnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe Zakona o izvršbi in zavarovanju ter predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da iz zapisnika o javni dražbi z dne 19.11.1998 izhaja, da je bil upnik zainteresiran za odkup zarubljenega dražbenega predmeta. Nadalje izhaja, da se je dolžnica zaklenila v hišo oz. je ni doma, kar pomeni, da dražbenega predmeta ni bilo mogoče niti videti, ša manj pa prevzeti. Ob takšnem stanju se dražba ne more vršiti, saj v času dražbe sploh ni znano, ali dražbeni predmet sploh še obstaja ali ne.
Kupcu bi moral biti dražbeni predmet v primeru nakupa izročen, pa ga upnik ni nikoli dobil. Upnik nima možnosti dražbenega predmeta dobiti, sodišče pa mu ga tudi ni izročilo. Zato ni mogoče šteti, da je bila dražba uspešna in zato terjatev vse do sedaj upniku še ni bila poplačana.
Pritožba je utemeljena.
V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni podlage za ustavitev izvršbe iz razloga, ki ga navaja izpodbijani sklep. Situacije, v katerih lahko izvršilno sodišče v fazi opravljanja javne dražbe ustavi izvršbo, so določene v 95. členu ZIZ. Obsegajo bodisi primere upnikove neaktivnosti (v predpisanem roku ni predlagal druge dražbe) bodisi nemožnosti oprave dražbe (zarubljenih stvari tudi na drugi dražbi ni bilo mogoče prodati). Takšne okoliščine pa v tej izvršilni zadevi niso bile podane. Iz zapisnika o javni dražbi premičnin z dne 19.11.1998 je razvidno, da je bil dražbeni predmet prodan kupcu (ki je obenem upnik), ta pa se je strinjal, da ga prevzame ob priliki. Ob nadaljnji upnikovi izjavi, da je s tem njegova denarna terjatev poplačana, je prvostopno sodišče očitno štelo, da je predlagana izvršba s tem opravljena. Ker je izvršilni postopek s trenutkom, ko je po opravi izvršilnih dejanj upnikova terjatev poplačana, izčrpan, to pomeni, da je s tem končan. Posebnega sklepa o končanju izvršilnega postopka ni potrebno izdati, saj ZIZ v svojih določbah takega sklepa ne predvideva. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje očitno imelo v mislih ravno takšno situacijo, vendar pa izvršilnega postopka v formalni obliki ni moglo končati niti z izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe niti z izdajo sklepa, da je izvršilni postopek končan. Ker za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe sodišče prve stopnje torej ni imelo podlage v določilih ZIZ, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. SFRJ št. 4/77 - Ur. l. RS št. 55/92 v zvezi z 15. členom ZIZ).
Vkolikor po opravljeni javni dražbi morebiti še obstajajo kakšne kupčeve pravice, ki jih sodišče prve stopnje še ni realiziralo, kar bi se dalo razbrati iz pritožbe, je stvar nadaljnjih upnikovih aktivnosti, da takšne zahtevke na primeren način izrazi. Če misli, da njegova terjatev še ni poplačana oziroma ni v celoti poplačana, je zopet na njem, da z ustreznim predlogom poskrbi za nadaljevanje izvršbe. Ker je nadaljnje vodenje izvršilnega postopka povsem odvisno od upnikove volje, ni bilo potrebe, da bi sodišče druge stopnje, ki je nezakonit sklep o ustavitvi izvršbe sicer razveljavilo, obenem zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov oziroma nadaljnji postopek.