Jedro

Sodišče prve stopnje je svoj sklep o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka utemeljilo z ugotovitvijo, da nepremičnine, na katere se sklicuje toženec v svojem predlogu, niso predmet spora v tej pravdi. Po presoji pritožbenega sodišča pa je bistveno, da pri zatrjevanem predhodnem vprašanju ni izpolnjen pogoj prejudicialnosti. Odločitev v tej pravdi je namreč mogoča neoziraje se na zatrjevano pravico oziroma pravno razmerje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka.

2. Toženec se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v pravdah II P 625/2016 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in P 241/2016 pri Okrožnem sodišču v Kopru. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je tožnica brez njegovega soglasja odtujila njune skupne nepremičnine. Toženec je zato vložil dve tožbi, s katerima zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Gre za predhodno vprašanje pri odločanju v tej pravdi, saj je treba skupno premoženje pri določanju deležev pravdnih strank obravnavati kot celoto.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Toženec zgolj zavlačuje postopek, saj zakonski pogoji za prekinitev postopka niso podani.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, je po 1. točki prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko razlog za prekinitev postopka. Za predhodno vprašanje gre, kadar je od presoje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja odvisna odločba sodišča o glavni stvari (prvi odstavek 13. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je svoj sklep o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka utemeljilo z ugotovitvijo, da nepremičnine, na katere se sklicuje toženec v svojem predlogu, niso predmet spora v tej pravdi. Po presoji pritožbenega sodišča pa je bistveno, da pri zatrjevanem predhodnem vprašanju ni izpolnjen pogoj prejudicialnosti. Odločitev v tej pravdi je namreč mogoča neoziraje se na zatrjevano pravico oziroma pravno razmerje.

7. Pritožba (ob sklicevanju na judikat Vrhovnega sodišča RS II Ips 624/2008) pravilno izpostavlja, da je treba skupno premoženje zakoncev pri ugotavljanju deležev na njem obravnavati kot celoto. Sodišče mora zato upoštevati vse premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času njune skupnosti, tudi tisto, s katerim sta morebiti že vsak zase ali skupaj razpolagala. Poleg tega pravnomočnost sodbe o zahtevku, da določena stvar spada v skupno premoženje, ni ovira za novo tožbo z zahtevkom, da v skupno premoženje spada še kakšna stvar.

8. Sodišče prve stopnje bo torej v tej pravdi pri svoji presoji o obsegu skupnega premoženja pravdnih strank in njunih deležih na njem moralo upoštevati tudi tiste sporne nepremičnine, ki so predmet drugih dveh pravd, ki ju je začel toženec, čeprav odločitev o teh ne bo zajeta v izreku končne odločbe. Pravna veljavnost darilne pogodbe in pogodbe o preužitku, ki ju izpodbija toženec, nista pomembni za to pravdo, kjer bo moralo sodišče ugotoviti, ali, kako in katero premoženje sta pravdni stranki pridobili v času njune zakonske skupnosti ter v kakšnem deležu sta prispevali k njegovi pridobitvi.

9. Po navedenem je odločitev o zavrnitvi toženčevega predloga za prekinitev postopka materialnopravno pravilna. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o priglašenih toženčevih pritožbenih stroških je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP).