Jedro

Proizvodnja prepovedanih drog je tudi gojenje rastline, saj se s tem pridobivajo substance, ki imajo psihotropne učinke. Odraslo rastlino konopljo je mogoče uporabljati brez nadaljnje predelave kot mamilo. Z ekspertizo Centra za forenzične preiskave pa je bilo tudi ugotovljeno, da konoplja vsebuje vse kanaboidne komponente, katerih količnik, to je THC, je tudi večji od 1. Gojenje rastline zaradi uporabe kot mamilo in prodaje pa pomeni proizvodnjo mamila.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obtoženih M. S. in R. B. se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženca se oprostita plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtožena M. S. in R. B. spoznalo za kriva kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena v zvezi s 25. členom KZ. Obtoženemu M. S. je izreklo kazen eno leto in tri mesece zapora. Odločilo je, da se pogojna obsodba, izrečena obtožencu s sodbo Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. K 61/2005 z dne 6.4.2006 ne prekliče. Obtoženi R. B. je izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je določilo kazen enega leta in treh mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju treh let. Na podlagi določbe 4. odstavka 196. člena KZ je obtožencema odvzelo mamila - 51 sadik rastline konoplje. Na podlagi 4. odstavka 95. člena ZKP je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP ter po določbi 1. odstavka 97. člena ZKP odločilo, da potrebni izdatki in nagrada postavljenih zagovornikov obremenjujejo proračun.

Zoper sodbo sta se pravočasno pritožila zagovornika obeh obtožencev. Zagovornik obtoženega M. S. se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo tako spremeni, da obtoženca oprosti obtožbe, podrejeno se zavzema za spremembo sodbe v odločbi o kazenski sankciji, tako, da naj pritožbeno sodišče obtožencu izreče pogojno obsodbo ali pa, da naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zagovornik obtožene R. B. se pritožuje zaradi kršitve kazenskega zakona ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo tako spremeni, da obtoženko oprosti obtožbe.

Višja državna tožilka M. K. je v pisnem mnenju, podanem na podlagi določbe 2. odstavka 377. člena ZKP, ki ga je pritožbeno sodišče vročilo obtožencema in zagovornikoma, predlagala, naj se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni. Na predlog tožilke je odgovoril zagovornik obtoženega M. S. ter v odgovoru ponovil stališča iz pritožbe in pritožbeni predlog.

Pritožbi nista utemeljeni.

Po presoji izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo, na podlagi njih napravilo pravilne dokazne zaključke in jih prepričljivo obrazložilo. Na ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo kazenski zakon.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnikoma, da dejanje obtožencema ni dokazano. Zagovornik obtožene R. B. predvsem ponavlja obtoženkin zagovor, ki pa ga je sodišče prve stopnje presodilo in navedlo jasne in konkretne razloge, zaradi katerih ocenjuje, da zagovor ni verjeten. Zato pritožnik le s ponavljanjem zagovora, v katerem obtoženka dejanje zanika, ne more uspeti.

Tudi zagovornik obtoženega M. S. ocenjuje, da obtožencu dejanje ni dokazano. Po oceni pritožnika dejansko stanje temelji le na stopnji verjetnosti, ne pa na gotovosti, ki je potrebna za obsodilno sodbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedlo jasna in konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno sprejelo sklep o obtoženčevi krivdi. Glede na način saditve konoplje, očiščen teren, nasad ne le v zemlji ampak tudi v lončkih, dejstvo, da je bila konoplja posejana v neposredni bližini šotora, v katerem sta živela M. S. in R. B., ob upoštevanju, da so bile rastline gojene ter tudi negovane ter tudi po oceni, da zagovor obeh obtožencev, v katerem sta prikazovala, da so rastline zrasle zgolj slučajno iz semen, s katerimi sta krmila ptice, je sodišče utemeljeno sklepalo, da je tudi obtoženi M. B. gojil konopljo, jo zalival in negoval. Pritožbeno sodišče se ni oprlo le na izpovedbo obeh policistov, kot to zmotno meni pritožnik, ampak je na podlagi logične in življenjske presoje vseh izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je obtoženi M. S. tudi sostorilec obravnavanega kaznivega dejanja. Pomembno okoliščino za sklep, da je tudi obtoženec v sostorilstvu z B. storil obravnavano kaznivo dejanje, je sodišče prve stopnje našlo tudi v dejstvu, da je bil romski tabor nekaj 100 metrov stran od šotora, v katerem sta živela oba obtoženca in pri katerem je bil najden nasad konoplje. V tem delu se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na izpovedbi obeh policistov. Zato se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikom, da odločitev sodišča nima podlage v izvedenih dokazih. Razlogi prvostopenjskega sodišča, da je obtoženec ravnal z direktnim naklepom, kar graja pritožnik, ko ocenjuje, da sodišče prve stopnje oblike krivde ni v zadostni meri obrazložilo, so ustrezni in pravilni. Sodišče prve stopnje je prav na podlagi presoje obtoženčevega ravnanja, okoliščin v zvezi z oskrbo rastlin konoplje in dejstvom, da je bil nasad tudi ograjen, tako da iz regionalne ceste ni bil viden, utemeljeno sklepalo, da je obtoženec ravnal z direktnim naklepom in ta naklep tudi pravilno in ustrezno obrazložilo v 3. odstavku na strani 7 izpodbijane sodbe, s čimer se pritožbeno sodišče popolnoma strinja.

Kot je bilo že poudarjeno, je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo kazenski zakon, zato nima prav zagovornik obtožene R. B., da v ravnanju obtoženke niso podani znaki proizvodnje mamila. Pritožnik navaja, da proizvajanje mamil pomeni določeno dejavnost, ki vodi v neposreden proizvod, to je v izdelavo mamila. Takšno dejavnost pa predstavlja tudi gojenje konoplje, saj to gojenje ni samo sebi namen. Obtoženca nista bila spoznana za kriva le, da sta sejala konopljo oziroma mamilo, kar poudarja pritožnik, ko navaja, da samo sejanje ne more pomeniti znakov kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje, ampak sta to konopljo tudi gojila. Proizvodnja prepovedanih drog je tudi gojenje rastline, saj se s tem pridobivajo substance, ki imajo psihotropne učinke. Odraslo rastlino konopljo je mogoče uporabljati brez nadaljnje predelave kot mamilo. Z ekspertizo Centra za forenzične preiskave pa je bilo tudi ugotovljeno, da konoplja vsebuje vse kanaboidne komponente, katerih količnik, to je THC, je tudi večji od 1. Gojenje rastline zaradi uporabe kot mamilo in prodaje, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa pomeni proizvodnjo mamila. Tako da so podani vsi elementi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ.

Odločbo o kazenski sankciji je pritožbeno sodišče preizkusilo na podlagi navedb v pritožbi zagovornika obtoženega M. S. ter v okviru pritožbe zagovornika obtožene R. B., ki kazenske sankcije izrecno ne izpodbija, saj pritožba, vložena v obtoženčevo korist, iz pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona ali zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vsebuje tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člena ZKP). Pritožbeno sodišče se ne strinja z zagovornikom obtoženega S., da sodišče prve stopnje kazenske sankcije ni v zadostni meri obrazložilo. Sodišče je utemeljeno upoštevalo, da je bil obtoženi M. S. do sedaj že večkrat kaznovan, pri čemer se je pravilno oprlo na podatke iz kazenske evidence (list. št. 111 do 114 spisa). Iz teh podatkov izhaja, da je bil obtoženi M. S. v obdobju od leta 1998 pa do aprila leta 2006 trinajstkrat kaznovan zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje in kaznivih dejanj z elementi nasilja. Čeprav gre za drugovrstna kazniva dejanja, pa se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da obtoženčeva dosedanja kaznovanost ne opravičuje kazenske sankcije opominjevalne narave, to je pogojne obsodbe, za katero se zavzema pritožnik. Pritožnik pa v razlogih pritožbe tudi ne pojasni, da je pozitivna prognoza, kar je bistveni element za izrek pogojne obsodbe, pri obtožencu podana v takšni meri, da bi zadostovala kazenska sankcija opominjevalne narave. Sodišče prve stopnje je obtožencu izreklo kazen zapora enega leta in treh mesecev, to je kazen blizu z zakonom določenemu minimumu za obravnavano kaznivo dejanje, saj je za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ predpisana kazen zapora od enega do desetih let. Za svojo odločitev je navedlo konkretna dejstva in okoliščine, ki predstavljajo tako olajševalne kot obteževalne okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo kazen, ki je sorazmerna s težo in načinom storitve kaznivega dejanja ter njegovimi osebnimi razmerami in jo pritožbeno sodišče ocenjuje kot pravično. Utemeljen je tudi izrek pogojne obsodbe obtoženi R. B. Sodišče je za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave obtoženki navedlo relevantne razloge, pravilno je obrazložilo višino določene kazni z ugotovljenimi olajševalnimi in obteževalnimi okoliščinami. Utemeljena pa je tudi preizkusna doba v trajanju treh let, zaradi utrditve pričakovane prognoze obtoženkinega bodočega pozitivnega vedenja.

Po navedenem je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbi obeh pritožnikov in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Na podlagi določbe 1. odstavka 98. člena ZKP v zvezi s 4. odstavkom 95. člena ZKP je obtoženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka ob upoštevanju njunih preživninskih obveznosti ter slabih premoženjskih razmer, ugotovljenih s sodbo sodišča prve stopnje.