Jedro

Iz sklepa izhaja, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega so mu bile izrečene 3 kazenske točke. Res sodišče ni navedlo zakonske določbe, na podlagi katere je tak prekršek opredeljen kot hujši prekršek, vendar je sklep vseeno mogoče ob uporabi materialnopravnih predpisov preizkusiti. Po drugem odstavku 23. člena ZP-1 je namreč hujši prekršek prekršek, za katerega je izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Kateri prekršek je hujši, je torej v zakonu že določeno in sodišče nima diskrecije, da bi odločalo drugače. To pa pomeni, da mu ni treba posebej pojasnjevati, zakaj šteje, da je konkretno opisan prekršek hujši.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka v višini sodne takse, to je 20 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja in trajanje začasnega odvzema dovoljenja vštelo v čas, v katerem lahko storilec ponovno pridobi vozniško dovoljenje. Storilcu je bil namreč v preizkusni dobi izdan plačilni nalog zaradi prekrška, ki je že pravnomočen in s katerim so mu bile izrečene 3 kazenske točke.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ker po njegovem mnenju sklep ne vsebuje pravnorelevantnih dejstev in pravne podlage, ki je pomembna za presojo, ali je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek. Gre za bistveno kršitev postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. čelna Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Pri tem se sklicuje tudi na sodno prakso in sicer na odločbo VSL EPVDp 13/2016 z dne 4.2.2016. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva v zadevi. Storilec je v času preizkusne dobe storil prekršek (odločitev o tem prekršku je pravnomočna), za katerega so mu bile izrečene 3 kazenske točke. Res sodišče ni navedlo zakonske določbe, na podlagi katere je tak prekršek opredeljen kot hujši prekršek, vendar je sklep vseeno mogoče ob uporabi materialnopravnih predpisov preizkusiti. Po drugem odstavku 23. člena ZP-1 je namreč hujši prekršek, za katerega je izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Kateri prekršek je hujši, je torej v zakonu že določeno in sodišče nima diskrecije, da bi odločalo drugače. To pa pomeni, da mu ni treba posebej pojasnjevati, zakaj šteje, da je konkretno opisan prekršek hujši. Odločba, na katero se sklicuje pritožnik, je ena sama in zato ne predstavlja uveljavljene sodne prakse. Prav tako iz nje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje v svojem sklepu, na katerega se odločba nanaša, sploh navedlo vsa odločilna dejstva o prekršku, storjenem v preizkusni dobi, ki so potrebna za zaključek, da gre za hujši prekršek.

5. Ker tudi ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče kršitev ni našlo, je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (tretji odstavek 163. člena ZP-1 v zvezi s 168. členom ZP-1).

6. Pritožnik mora na podlagi taksne tarife 8407 Zakona o sodnih taksah plačati 20 EUR sodne takse v roku 15 dni od prejema tega sklepa.