Jedro

S tem pa prvostopenjski organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnice, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko tožničinemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožničini obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi).

Zgolj to, da zakon daje tožnici procesno upravičenje predlagati odlog izvršbe v postopku po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, pa ne pomeni, da sklep, s katerim je o predlogu odločeno, vsebuje odločitev o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.S tožbo, vloženo pri tem sodišču, tožnica izpodbija v uvodu navedeni dokončni sklep, s katerim je inšpekcijski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) njen predlog za odlog upravne izvršbe z dne 28. 12. 2020 v zadevi obratovanja odlagališča inertnih odpadkov ... brez okoljevarstvenega dovoljenja (v nadaljevanju OVD) zavrnil. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in odloči, da se njenemu predlogu za odlog izvršbe ugodi, in sicer za 6 mesecev po prenehanju veljavnosti vsakokratnega veljavnega Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah (v nadaljevanju Odlok COVID-19). Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

2.Tožba ni dovoljena.

3.Sodišče mora pri predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na te razloge pa mora, kot določa določba drugega odstavka 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

4.Po določbah prvega odstavka 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Drugi odstavek istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

5.Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ v smislu določb tretjega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrnil tožničin predlog za odlog upravne izvršbe, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06182-2605/2019-27 z dne 29. 9. 2020 v zvezi z odločbo št. 06182-2605/2019-12 z dne 18. 11. 2019. S tem pa prvostopenjski organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnice, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko tožničinemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožničini obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi). O tožničini obveznosti je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo št. 06182-2605/2019-12 z dne 18. 11. 2019. Z izpodbijanim sklepom se odločitev, vsebovana v inšpekcijski odločbi z dne 18. 11. 2019, tudi ni spremenila. Tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 451/2013 z dne 19. 12. 2013, I Up 83/2013 z dne 4. 7. 2013, I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023. Tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 100/2011 z dne 2. 3. 2011, I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023, I Up 173/2024 z dne 28. 8. 2024. Tako sklep Vrhovnega sodišča I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023. In ga drugostopenjski organ tudi opredeli kot predlog po tretjem odstavku 293. členu ZUP. Odlok Vlade Republike Slovenije z dne 10. 12. 2020. V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6.Odložitev upravne izvršbe se po povedanem nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. Tako se tudi sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Po vsebini odločitve ustvarja zgolj učinek za potek izvršilnega postopka. Zgolj to, da zakon daje tožnici procesno upravičenje predlagati odlog izvršbe v postopku po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, pa ne pomeni, da sklep, s katerim je o predlogu odločeno, vsebuje odločitev o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.

7.Sodišče dodaja, da prvostopenjski organ, ob tem ko tožničin predlog obravnava kot predlog za odlog izvršbe po izdanem sklepu o dovolitvi izvršbe, izpodbijani sklep opira na 306.a člen ZUP, ki med drugim omogoča podaljšanje rokov za izpolnitev obveznosti, določene s posamičnim upravnim aktom, na zahtevo stranke, če obveznosti iz upravičenega razloga ne more izpolniti pravočasno, v skladu z odlokom vlade o začasnih ukrepih. Odlok COVID-19 pa v prvem odstavku 8. člena določa, da organ s sklepom, izdanim na zahtevo stranke, lahko podaljša rok za izpolnitev obveznosti, določene s posamičnim upravnim aktom, če stranka obveznosti iz upravičenega razloga ne more izpolniti pravočasno in da razlog ni upravičen, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu ali bi z odločitvijo izpolnitve obveznosti lahko nastala nepopravljiva ali težko popravljiva škoda. Glede na to sodišče meni, da tudi če je izpodbijani sklep formalno oprt na 306.a člen ZUP, gre za enako pravno naravo sklepa, kot velja za sklep po tretjem odstavku 293. člena ZUP.

8.Ob ugotovitvi, da izpodbijani akt ni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, in je taka tudi enotna upravno sodna praksa, tudi novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča, se sodišče do tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj je tožbo lahko obravnavalo le formalno.

9.Ker torej glede na obrazloženo izpodbijani sklep ni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

10.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

Tako pravno podlago sklepa navede drugostopenjski organ v svoji odločbi.

Po tretjem odstavku 293. člena ZUP se upravna izvršba lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda.

Ki ni bila izpodbijana s pritožbo in je, kot izhaja iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 29. 9. 2020, dne 7. 12. 2019 postala pravnomočna.

Tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 451/2013 z dne 19. 12. 2013, I Up 83/2013 z dne 4. 7. 2013, I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023

Tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 100/2011 z dne 2. 3. 2011, I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023, I Up 173/2024 z dne 28. 8. 2024

Tako sklep Vrhovnega sodišča I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023

In ga drugostopenjski organ tudi opredeli kot predlog po tretjem odstavku 293. členu ZUP

Odlok Vlade Republike Slovenije z dne 10. 12. 2020

V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Zveza: