Jedro

Listinam, ki niso javne listine in v katerih je izkazana terjatev v tuji valuti, ni mogoče samo zaradi tega odreči lastnosti verodostojne listine po 21. členu ZIP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Zato je svoj sklep o izvršbi opr. št. I 97/06959 z dne 17.10.1997 razveljavilo in predlog za izvršbo z dne 19.02.1997 zavrglo. Zaključilo je namreč, da izvršba v konkretnem primeru ni mogoča, ker je upnica, ki je tuja pravna oseba, kot verodostojno listino priložila v slovenski jezik overjeno preveden izpisek iz kreditnega računa (dejansko pa še tudi druge listine, ki se nahajajo v prilogah spisa), ki pa po oceni prve stopnje ni verodostojna listina v smislu drugega odstavka 21.člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP.

Proti takemu sklepu se je upnica pravočasno pritožila. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 353.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členoma 381 ZPP in 14 ZIP. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Uveljavljana bistvena kršitev določb postopka ni podana, saj iz razumljivih in zadostnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo le na podlagi zmotne ocene predloženih listin. Ko tudi drugih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega prava pritožbno sodišče ni našlo, je ugotoviti, da ta pritožbeni razlog ni podan.

Drugostopenjsko sodišče pa soglaša s pritožbeno grajo že citirane prvostopenjske ocene, k predlogu za izvršbo, predloženih listin, ki temelji, glede na sedaj veljavne denarne in devizne predpise, na že preživelem pravnem mnenju obče seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 24. do 25.06.1986 objavljenem v Poročilu VS SRS št. I/86 str. 25. Po noveli ZIP (Ur. l. SFRJ št. 20/90), ki se v našem izvršilnem postopku še vedno uporablja, ima verodostojna listina le funkcijo dokazila.

Ker velja načelo proste presoje dokazov, nimata ne ZPP in ne ZIP nikakršnih pravil o tem, katero dokazno sredstvo je dovoljeno. Tako tudi zakonska določba, da se ime denarne enote Republike Slovenije tolar (prvi odstavek 1. člena Zakona o denarni enoti - ZDE) uporablja za izkazovanje vseh denarnih vrednosti in zneskov (drugi odstavek 2. člena ZDE), ne more imeti učinka, da bi izkaz vrednosti v tuji valuti v neki listini le-tej vzel lastnost dokazila o obstoju terjatve, izraženem v tuji valuti oziroma prepovedal, da bi bila takšna listina uporabljena v sodnem postopku. ZDE res opredeljuje, kakšne lastnosti mora imeti listina, da bi bila javna listina in kdaj so tuje javne listine izenačene z domačimi. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za javno listino in ji zato tudi citirana določila ne morejo vzeti dokazne lastnosti. Torej, listinam, ki niso javne listine in v katerih je izkazana terjatev v tuji valuti, ni mogoče samo zaradi tega odreči lastnosti verodostojne listine po 21. členu ZIP.

Po obrazloženem, in ker bo sodišče prve stopnje moralo podati oceno tudi o preostalih ugovornih razlogih, s katerimi se doslej ni ukvarjalo, je bilo izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3.točka 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

Izrek o pritožbenih stroških ima podlago v določilih tretjega odstavka 166. člena ZPP v zvezi s členoma 14 in 32 ZIP.