Jedro

Glede na to, da se v skladu z določbo prvega odstavka 295. člena DZ šteje, da je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, in glede na to, da sme po uveljavitvi DZ le sodišče odraslo osebo postaviti pod skrbništvo in ji imenovati skrbnika (prvi odstavek 262. člena DZ), je po prvem odstavku 254. člena DZ sodišče tudi edino pristojno odločati o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega skrbnika za odraslo osebo na predlog centra za socialno delo, po drugem odstavku istega člena pa sodišče tudi razreši skrbnika, če sam tako zahteva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu za imenovanje skrbnika, ki ga je smiselno šteti za predlog za razrešitev starega in imenovanje novega skrbnika, zato je predlog zavrglo. Obrazložilo je, da je v predmetni zadevi stalnega skrbnika postavil center za socialno delo (CSD), zato je potrebno uporabiti 255. člen Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17 z dne 31. 3. 2017; v nadaljevanju: DZ), ki določa, da o razrešitvi skrbnika, ki ga je postavil CSD, odloča CSD (in ne sodišče), kar mora storiti v 3 mesecih od dneva, ko je skrbnik zahteval razrešitev.

2. CSD ... (v nadaljevanju: predlagatelj oziroma pritožnik) se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožil. V pritožbi navaja, da se strinja s sodiščem, da se predlog za imenovanje skrbnika smiselno šteje za predlog za razrešitev starega in imenovanje novega skrbnika, sklep pa izpodbija v delu, v katerem je sodišče sklenilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu ter zato predlog zavrglo. Navaja, da 255. člen DZ ne določa, da mora CSD v primeru, ko skrbnik zahteva razrešitev, imenovati novega skrbnika, sodišče pa je v sklepu samo navajalo drugi odstavek 255. člena DZ, ki govori o razrešitvi skrbnika, ni pa se opredelilo do imenovanja novega skrbnika. CSD je pred začetkom uporabe DZ z odločbo imenoval skrbnika osebi, kateri je bila s sklepom sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Postopek postavitve skrbnika se je tako zaključil s pravnomočno odločbo CSD. Razrešitev in postavitev novega skrbnika tako pomenita nov postopek, za katerega pa CSD v skladu z DZ ni več pristojen. Člena 254 in 255 DZ veljata za naloge, začete po DZ, in ne za naloge, ki so že bile opravljene po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Omenjena člena sta del določb o skrbništvu in ne del prehodnih določb; 255. člen DZ pa velja samo v primeru skrbnikov za posebni primer, ki jih po DZ postavi CSD. Pritožnik predlaga, da se pritožbi ugodi ter določi, da je Okrajno sodišče v Velenju dolžno razrešiti in imenovati novega skrbnika I. G. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Nesporno je, da je bila nasprotnemu udeležencu s sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enota v Velenju, N 36/81 z dne 9. 6. 1981 v celoti odvzeta poslovna sposobnost in da je CSD ... z odločbo št. ... - ZD z dne 1. 8. 1996 nazadnje imenoval za stalno skrbnico nasprotnemu udeležencu S. G. 5. Predlog za razrešitev in imenovanje novega skrbnika je bil vložen 19. 6. 2020, torej po uveljavitvi DZ in po tem, ko se je DZ začel uporabljati (15. 4. 2019). Glede na določbo 295. člena DZ je potrebno pri odločitvi o predlogu uporabiti določbe DZ o skrbništvu.1 Sam postopek v zadevah skrbništva je urejen v 272. do 279. členu DZ, postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še v 57. do 70. členu Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16-613/19 z dne 15. 3. 2019; v nadaljevanju: ZNP-1), ki velja od 15. 4. 2019 in ga je zato potrebno uporabiti v konkretnem primeru.

6. V četrtem odstavku 57. člena ZNP-1 je določeno, da se postopek za razrešitev skrbnika in imenovanje novega začne na predlog CSD, skrbnika in osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga. V prvem odstavku 67. člena ZNP-1 pa je določeno, da če sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika, ali če skrbnik sam tako zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega. Razrešitev in imenovanje novega skrbnika odrasli osebi pomenita, kot pravilno navaja pritožnik, nov postopek, za katerega CSD (po uveljavitvi DZ in ZNP-1) ni več pristojen. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi zmotno oprlo na določbo 255. člena DZ, saj se ta določba uporablja zgolj v primerih, v katerih je po uveljavitvi DZ center za socialno delo sam imenoval skrbnika v skladu z določbami DZ (npr. imenovanje skrbnika za posebni primer - 267. člen DZ; imenovanje kolizijskega skrbnika - 269. člen DZ). Glede na to, da se v skladu z določbo prvega odstavka 295. člena DZ šteje, da je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, in glede na to, da sme po uveljavitvi DZ le sodišče odraslo osebo postaviti pod skrbništvo in ji imenovati skrbnika (prvi odstavek 262. člena DZ), je po prvem odstavku 254. člena DZ sodišče tudi edino pristojno odločati o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega skrbnika za odraslo osebo na predlog centra za socialno delo, po drugem odstavku istega člena pa sodišče tudi razreši skrbnika, če sam tako zahteva.

7. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni ugotavljalo samostojnega sklopa pravno relevantnih dejstev, pritožbeno sodišče pa te kršitve ni moglo sanirati, saj bi bila s tem udeležencem postopka odvzeta pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS), in je zato utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 V prvem odstavku 295. člena DZ je določeno, da se za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti uporabljajo določbe DZ. Pri tem se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88- popr., Uradni list RS, št. 87/02 -SPZ, 77/08 - ZDZdr in 10/17 - ZPP-E), postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov.