23. 11. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. B. C., Č., in drugih, ki jih vse zastopa mag. Ana Poljak, Ankaran, na seji 23. novembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena in 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri nalezljivi bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 117/20) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 188/20, 193/20, 198/20, 2/21, 5/21, 9/21, 12/21, 15/21, 20/21, 25/21, 27/21, 30/21, 35/21, 40/21, 43/21 in 47/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene predpise oziroma na njihovi podlagi uveljavljen ukrep obveznega nošenja mask v šolah. Zatrjujejo njihovo neskladje s 1., 2., 3., 8., 14., 15., 16., 18., 32., 34., 35., 39., 41., 53., 54., 56., 57., 63., 120. in 153. členom Ustave. Poudarjajo, da z Odlokom ni dopustno urejati človekovih pravic, medtem ko Zakon o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) tega ukrepa za COVID-19 ni predvidel. Navajajo, da gre pri ukrepu obveznega nošenja mask v šolah za škodljiv ukrep, ki je prizadel otroke kot posebej ranljivo in ustavnopravno zavarovano kategorijo. Ogrožen naj bi bil njihov duševni in telesni razvoj. Pobudniki trdijo, da celodnevno nošenje mask slabo vpliva na razvoj otrok, hkrati pa jim povzroča stiske in travme (vedenjske težave, depresijo, tesnobo itd.). Prepričani so, da otroci niso kritična skupina, zato predmetni ukrep ne more biti nujen, primeren ali sorazmeren. Ukrep naj tudi ne bi imel ustrezne strokovne podlage. Obveznost naj bi negativno vplivala tudi na vzdušje, saj so, če v razumnost ukrepa podvomijo, slabšalno obravnavani, bistveno okrnjen pa naj bi bil tudi odnos s pedagoškim osebjem. Opozarjajo, da se pristojni organi na njihove prošnje in poizvedbe ne odzivajo ali pa se izrekajo za nepristojne, zato jim drugega, kot da so se obrnili na Ustavno sodišče, ni preostalo. Pri tem se sklicujejo na javno dostopne podatke in mednarodne instrumente s področja človekovih pravic.

2.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem pravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena in 39. člena ZNB ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa ne odpira pomembnih (ustavno)pravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

3.Izpodbijani Odlok je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj. če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Ustavno sodišče pobudnikov ni pozivalo, naj izkažejo navedene posledice. Odprava škodljivih posledic izpodbijanega odloka, kar je eden od pogojev za nadaljevanje postopka po 47. členu ZUstS, v obravnavanem primeru po naravi stvari ni mogoča, saj je bilo sporno nošenje mask nepovratno, zato morebitnih nevšečnosti (občutki neugodja, bolečin, stiske itd.) za nazaj ni več mogoče odpraviti. Ker torej do posledic, ki bi jih bilo mogoče odpraviti s presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa, v obravnavanem primeru ni moglo priti, je Ustavno sodišče navedeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

4.Glede na navedeno se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Primerjaj npr. s sklepi Ustavnega sodišča št. U-I-17/21 z dne 8. 9. 2022, 4. točka obrazložitve, št. U-I-787/21 z dne 8. 9. 2022, 5. točka obrazložitve, št. U-I-57/21 z dne 8. 9. 2022, 3. točka obrazložitve, št. U-I-821/21 z dne 22. 9. 2022, 8. točka obrazložitve, z odločbama Ustavnega sodišča št. U-I-793/21, U-I-822/21 z dne 17. 2. 2022 (Uradni list RS, št. 29/22) in št. U-I-132/21 z dne 2. 6. 2022 (Uradni list RS, št. 89/22).

[2]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-157/98 z dne 15. 3. 2001 (Uradni list RS, št. 28/01, in OdlUS X, 52), 7. in 8. točka obrazložitve, in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 6. točka obrazložitve. Glej tudi sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-821/21 z dne 22. 9. 2022, 6. točka obrazložitve, in št. 61/21 z dne 14. 11. 2022, 2. točka obrazložitve.