Jedro

V izreku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja sodišče svoje odločitve oblikuje tako, da navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa. Obresti morajo v takem sklepu biti jasno, določljivo in razumljivo določene, v nasportnem primeru pa obrestni del ni izvršljiv.

Izrek

I. Pritožba se zoper I. točko izreka zavrže, zoper IV. točko izreka pa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi sklepa o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 000 z dne 8. 10. 2021 dolžniku naložilo, da v roku 8 dni plača upnikovo terjatev v znesku 7.760,14 EUR in stroške predloga za izvršbo v znesku 44,00 EUR (I. točka izreka sklepa), da se po preteku roka iz I. točke izreka dovoli izvršba (II. točka izreka sklepa), določilo izvršitelja (III. točka izreka sklepa) ter predlog za izvršbo zavrnilo v delu, v katerem upnik predlaga izvršbo zaradi izterjave zneska nad 7.760,14 EUR in zakonskih zamudnih obresti (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. in IV. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je iz seznama neplačanih terjatev razvidno, da se upnikova priznana terjatev do dolžnika obrestuje od začetka stečajnega postopka dalje po obrestni meri, ki je določena za zakonske zamudne obresti, kot izhaja iz opombe, navedene pod samim seznamom. Ne drži torej, da izvršilni naslov ne vsebuje obrestnega izreka, saj je iz seznama neplačanih priznanih terjatev popolnoma jasno, da za priznano terjatev upnika 7.760,14 EUR od začetka stečajnega postopka dalje tečejo zakonske zamudne obresti (torej je obrestna mera določena v zakonu), datum pričetka teka obresti pa je določen opisno, in sicer z začetkom stečajnega postopka, ta datum pa je določljiv in razviden iz vpogleda v Ajpes. Terjatev je tako dovolj določno oziroma določljivo opredeljena, kolikor pa je sodišče štelo, da v predlogu za izvršbo upnik ni dovolj določno označil datuma teka zakonskih zamudnih obresti, pa bi ga moralo pozvati, da predlog dopolni. Skladno s sodno prakso, ki jo citira, je dovolj, da je obveznost dolžnika, ki izhaja iz izvršilnega naslova, določljiva. Sodišče je obrestni del seznama očitno spregledalo. Pritožbeno sodišče naj IV. točko izreka zato razveljavi, I. točko izreka pa spremeni. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

4. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da upnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper I. točko izreka sklepa. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna. Omenjena odločitev o določitvi roka dolžniku za plačilo terjatve v priznanem znesku pa je upniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve1. Glede na navedeno upnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev, odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je višje sodišče pritožbo v tem delu zavrglo.

5. Višje sodišče je sklep v še presojanem delu (IV. točki izreka) preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za izvršbo zavrnilo v delu, v katerem je zahteval izterjavo zakonskih zamudnih obresti od izterjevanega zneska, in sicer z obrazložitvijo, da seznama neplačanih terjatev izhaja, da je dolžnik upniku dolžan plačati terjatev le višini 7.760,14 EUR, ne pa v višini 7.801,58 EUR, kot tudi ne zakonske zamudne obresti. Ker je sodišče vezano na izvršilni naslov, upniku ne more prisoditi več ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, čeprav sicer deloma iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje.

7. V danem primeru je upnik predlagal izvršbo na podlagi sklepa o končanju postopka osebnega stečaja v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev, ki skladno s četrtim odstavkom 396. člena Zakona o finančnim poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), predstavlja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. Skladno z drugim odstavkom 382. ZFPPIPP namreč terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu postopka osebnega stečaja, če v zakonu ni drugačne določbe.

8. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Na izvršilni naslov je izvršilno sodišče vezano in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu, kot se glasi, ter ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene (načelo formalne legalitete, primerjaj 17. člen ZIZ).

9. Skladno z drugim odstavkom 396. člena ZFPPIPP v izreku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja sodišče svoje odločitve iz prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa.

10. Drži sicer, da je v obravnavanem primeru v seznamu neplačanih priznanih terjatev St 000 z dne 6. 10. 2021 pod tabelo v opombi navedeno, da „skladno z določilo 256. člena ZFPPIPP za vse v seznamu navedene in priznane terjatve od začetka stečajnega postopka dalje tečejo zakonske zamudne obresti.“ Vendar pa mora izvršilni naslov, da je izvršljiv, vsebovati jasen in razumljiv izrek (primerjaj odločbe VSL II Ip 22/2020, VSM I Ip 525/2020, VSL Cst 429/2019).

11. Po presoji višjega sodišča izrek v citiranem obrestnem delu ni razumljiv, s tem pa ni izvršljiv. Skladno s citirano opombo naj bi namreč zakonske zamudne obresti tekle od vseh v seznamu navedenih in priznanih terjatev, kar je kot primarno v nasprotju s tem, da mora dolžnik upniku plačati le neplačani znesek terjatve, ne pa vseh v seznamu navedenih in priznanih terjatev. Obrestni del je torej v logičnem nasprotju s tistim delom izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja St 000 z dne 8. 10. 2021, po katerem mora stečajni dolžnik upnikom plačati znesek _neplačanih_ terjatev iz 3. točke izreka (torej s 4. točko izreka sklepa). Citirani del izreka (v opombi pod seznamom) pa je kot sekundarno tudi v nasprotju z 256. člena ZFPPIPP, na katerega se sam sklicuje, saj ta člen upniku ne priznava pravice do zakonskih zamudnih obresti od vseh priznanih terjatev (na primer kategorično tudi od kapitaliziranih obresti, ki se po navadi ne obrestujejo), temveč le od tistih terjatev, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka.

12. Iz spornega dela izreka tako v nasprotju z upnikovim pritožbenimi navedbami niti ne izhaja jasno, katere terjatve naj bi se po njem obrestovale, zlasti pa je ta del izreka nejasen glede na siceršnji izrek, vsebovan v 4. točki izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja. Kot nejasen in nerazumljiv pa je obrestni del izreka tako neizvršljiv (brez poseganja vanj pa tudi ni določljiv), pomanjkljivosti izvršilnega naslova pa s pozivom upniku ne bi bilo moč sanirati. Sodna praksa, na katero se sklicuje upnik, se razlikuje od obravnavanega primera v dejanskem stanju, zato za obravnavani primer ni uporabljiva.

13. Pritožba zoper IV. točko izreka po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Če bi bila pritožba sicer utemeljena, bi bilo treba spremeniti IV. točko izreka in v njej dodatno dovoliti izvršbo, ne pa I. točko izreka.