Jedro

Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ko navaja, da je del dolga v znesku 50.000,00 SIT že vrnil, kar dokazuje s kopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev na ŽR. S tem je dolžnik glede navedenega zneska izpolnil pogoj iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstvo, s katerim ga utemeljuje (delno plačilo) in prilaga dokaz (razčlenitev prometa na računu).

Izrek

1) Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep glede zneska glavnice 50.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.11.1998 do plačila ter glede izvršilnih stroškov v znesku 22.370,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.5.1999 do plačila razveljavi v drugi točki izreka ter se v tem delu zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek.

2) V preostalem delu, to je glede glavnice v znesku 409.162,64 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 382.405,00 SIT od 14.11.1998 do plačila ter od zneska 26.757,64 SIT od 30.3.1999 do plačila ter glede izvršilnih stroškov v znesku 15.749,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.5.1999 do plačila, se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje o izvršbi potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika zaradi izterjave terjatve v znesku 459.162,64 SIT s pripadki.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in ugovarjal, da se je s finančno službo upnika dogovoril o obročnem odplačilu. Del dolga je že vrnil, kar dokazuje s kopijo razčlenitve prometa na žiro računu.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je dolžnikova pritožba zoper sklep o izvršbi utemeljena glede zneska 50.000,00 SIT. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako navedena dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljenega. Pritožbeno sodišče omenjeno določbo razlaga tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ, ko navaja, da je del dolga že vrnil. Svoje trditve dokazuje s kopijo razčlenitve prometa denarnih sredstev na žiro računu, ki se nahaja v ovojnici, s katero je dolžnik poslal svoj ugovor, in iz katere izhaja, da je dne 22.3.1999 na upnikov račun plačal 50.000,00 SIT ter kot namen nakazila navedel delno plačilo računa. S tem je dolžnik glede navedenega zneska izpolnil pogoj iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstvo, s katerim ga utemeljuje (delno plačilo) in prilaga dokaz (razčlenitev prometa na računu). Zato je dolžnikov ugovor v tem delu treba šteti za obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ. O resničnosti zatrjevanih dejanskih navedb in o utemeljenosti upnikovega zahtevka bo odločalo sodišče, ki bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek (2. odst. 62. čl. ZIZ in 449. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik svojih ugovornih navedb glede dogovora o obročnem odplačevanju ni konkretiziral (kdaj in s kom se je dogovarjal, v koliko obrokih in kdaj naj bi plačal).

Dolžnik za te svoje trditve tudi ni predložil nikakršnih dokazov (npr. sporazum o obročnem odplačevanju), čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen. Zato sodišče ugotavlja, da dolžnik tega dela svojega ugovora ni obrazložil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo glede neobrazloženega dela (za znesek 409.162,64 SIT s pripadki) na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.

Ugovor zoper sklep o izvršbi glede dela glavnice vsebuje tudi ugovor glede ustreznega dela izvršilnih stroškov. Ker je bil dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi deloma utemeljen, vsled česar je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje glede dela glavnice, je razveljavilo navedeni sklep tudi glede stroškov, ki odpadejo na utemeljeno prerekani del glavnice in v konkretnem primeru znašajo 22.370,00 SIT. Navedeni stroški obsegajo stroške sodne takse za predlog in sklep o izvršbi ter za sestavo predloga za izvršbo (50 odvetniških točk) za vrednost spornega predmeta 50.000,00 SIT. O teh stroških bo, tako kot o utemeljeno prerekanem delu glavnice, odločeno v pravdnem postopku, preostali upnikovi stroški pa se nanašajo na del sklepa o izvršbi, ki ga je pritožbeno sodišče potrdilo, zato je potrdilo tudi pripadajoči del stroškov, kot izhaja iz izreka odločbe.