Jedro

Iz predloga v prejšnje stanje je moč ugotoviti, da toženec predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi nepravilne vročitve tožbe in zato zamude vložitve odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ta razlog ne more predstavljati razloga za postavitev v prejšnje stanje. Pravilna vročitev je pogoj za izdajo zamudne sodbe.

V primeru, da bi bila pritožba zoper zamudno sodbo uspešna, bo lahko tožena stranka uveljavljala tudi stroške, ki jih je imela z odgovorom na tožbo. Odločitev je bila zato v tem delu preuranjena.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi za stroške odgovora nad tožbo (zadnji del stavka).

II. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. V 2. točki izreka je sklenilo, da tožena stranka sama nosi stroške pregleda spisa, sodne takse, stroške predloga za vrnitev v prejšnje stanje in odgovora na tožbo.

2. Proti tem sklepu vlaga pritožbo tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. V zadevi ne gre za spor majhne vrednosti, saj je vrednost spornega predmeta 8.892,80 EUR. Ponovno tožena stranka pove, da mu tožba ni bila vročena in ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe. Zamudil je rok za vložitev odgovora na tožbo, ker tožbe ni prejel in zato predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Za tožbo je izvedel iz zamudne sodbe. V celoti vztraja pri svojih razlogih iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 19. 10. 2022 v izogib ponavljanju. Sklep nima razlogov, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep pravi, da gre za očitno neupravičene razloge, kar pa nepravilna vročitev ne more biti. Stranka je zamudila vložitev odgovora na tožbo, ker ni prejela tožbe. Sklep je preuranjen, saj bi sodišče moralo razpisati narok in ker tega ni, je podan razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za bistveno kršitev določb ZPP iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prosi za taksno oprostitev.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev. Strinja se z razlogi izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožena stranka je dne 19. 10. 2022 podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in v isti vlogi podala tudi odgovor na tožbo in iz previdnosti vložila pritožbo zoper zamudno sodbo. Kot razlog za postavitev v prejšnje stanje je navedla, da ni prejela tožbe, ker ji tožba ni bila puščena v poštnem nabiralniku in tudi ni prejela obvestila o pošiljki. Ker ni prejela tožbe, je zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo in je to izvedela šele s sprejemom zamudne sodbe.

6. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo pri odločanju o predlogu na prvi odstavek 116. člena ZPP. Pravilno je ugotovilo, da je iz predloga v prejšnje stanje moč ugotoviti, da toženec predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi nepravilne vročitve tožbe in zato zamude vložitve odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da ta razlog ne more predstavljati razloga za postavitev v prejšnje stanje. Pravilna vročitev je pogoj za izdajo zamudne sodbe. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je možen, ker je stranka zamudila rok za opravo procesnega dejanja, vendar se je to zgodilo iz upravičenega subjektivnega razloga. Predpostavka je torej opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Stranka pa trdi, da je sodišče narobe vročilo tožbo in torej graja vročitev tožbe, kar pa je lahko le razlog za pritožbo zoper zamudno sodbo. Sodišče prve stopnje je v opombi na tretji strani sklepa pravilno citiralo številne odločbe tako vrhovnega kot višjega sodišča, ki so že v primerljivih zadevah odločala. Gre torej za ustaljeno sodno prakso. Zmotno meni pritožba, da bi sodišče prve stopnje o tem moralo opraviti narok. Treba je tudi ugotoviti, da tožena stranka v predlogu ni predlagala dokazov, ki bi jih bilo treba izvajat na naroku.

7. Sklep ima razloge o odločilnih dejstvih in zato ni podana očitana bistvena kršitev določb ZPP iz 14. točke drugega odstavka 339. člena. Tudi kršitev iz 10. točke, ki jo pritožba omenja, ni podana. Bistvo odločitve sodišča prve stopnje je in ta je pravilna, da se napačna vročitev in posledično izdaja zamudne sodbe izpodbija v pritožbi zoper zamudno sodbo. Res pa sklep v obrazložitvi omenja, da gre za spor majhne vrednosti. To ni res, da ta napaka ni vplivala na pravilnost sklepa.

8. Pritožbeno sodišče ni moglo odločiti o vloženi pritožbi, saj je treba pred tem opraviti preizkus pritožbe oziroma plačilo sodne takse. Kot izhaja iz sklepa z dne 27. 2. 2023, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od 7. 2. 2023 dalje, pritožba zoper zamudno sodbo pa je bila vložena 19. 10. 2022. Zato mora sodišče prve stopnje še opraviti ta del postopka, predno bo vrnilo pritožbenemu sodišču pritožbo zoper zamudno sodbo.

9. Pritožba pa ima prav v delu, ko graja tudi odločitev o stroških. Sodišče je naložilo toženi stranki priglasitev stroškov za pregled spisa, sodne takse (do sedaj plačane) in stroške predloga za vrnitev v prejšnje stanje in odgovora na tožbo. Tožena stranka ni uspela z dejanji, s katerimi so bili povzročeni stroški. Vendar je odločitev o stroških odgovora na tožbo vezana na usodo pritožbe zoper zamudno sodbo. V primeru, da bi bila pritožba zoper zamudno sodbo uspešna, bo lahko tožena stranka uveljavljala tudi stroške, ki jih je imela z odgovorom na tožbo. Zato je v tem delu bila odločitev preuranjena.

10. Tožena stranka je uspela z minimalnim delom svoje pritožbe, zato je bilo treba te stroške zavrniti. Stroški za odgovor na pritožbo pa so bili tudi nepotrebni, saj tožeča stranka ni pripomogla k odločanju o tej zadevi. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 365. člena ZPP.