Jedro

Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka (drugi odstavek 182. člena ZPP). Pri tem ni pravno pomembno, ali bi v konkretnem primeru prišle v poštev posamezne specialne določbe določene vrste postopka in katere. Bistveno je, ali so za vse kumulirane zahtevke predpisani postopki iste vrste. Če niso, takšno združevanje zahtevkov ni dovoljeno.

Uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka po tretjem odstavku 181. člena ZPP predstavlja primer privilegirane spremembe tožbe, za kakršno po 186. členu ZPP ni potrebna privolitev tožene stranke.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo objektivne spremembe tožbe z dne 25. 10. 2024.

2.Tožnica v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga spremembo sklepa tako, da se sprememba tožbe dovoli, oziroma podredno razveljavitev sklepa in vračilo zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

2.Navaja, da pri presoji dovoljenosti spremembe tožbe po 185. čl. ZPP ni potrebno upoštevati tudi izpolnjenosti pogojev iz 182. čl. ZPP, natančneje, ni potrebno ugotavljati, ali je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Tudi sicer je potrebno šteti, da za dodatno postavljeni zahtevek ni predpisana druga vrsta postopka. Specialne postopkovne določbe ZPP o gospodarskem sporu v konkretnem primeru namreč ne bi bile uporabljive, saj se nanašajo predvsem na fazo priprav na glavno obravnavo in spore majhne vrednosti. Zato bi sodišče kljub dodatnemu zahtevku postopek vodilo na enak način. Poleg tega gre za privilegirano spremembo tožbe po 186. čl. ZPP in tudi zato ni potrebna presoja pogojev iz 182. čl. ZPP. Obstoj terjatve tožnice do prvega toženca namreč predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o prvotno postavljenem zahtevku, pri čemer je morala tožnica namesto ugotovitvenega postaviti dajatveni zahtevek zato, ker ima do prvega toženca že zapadlo terjatev. Spremembo tožbe je zato potrebno obravnavati na enak način, kot če bi tožnica uveljavljala vmesni ugotovitveni zahtevek.

3.Toženci v odgovorih na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev in priglašajo stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe o neodplačni odsvojitvi poslovnih deležev, sklenjene med prvim in tretjim tožencem, ter ugotovitev ničnosti sporazuma o delitvi skupnega premoženja, sklenjenim med prvim tožencem in drugo toženko, ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register ter neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, podredno pa razveljavitev navedenih pogodb, ter dopustitev izvršbe na poslovne deleže v družbi in nepremičnino, ki so bili predmet obeh pogodb. V vlogi z dne 25. 10. 2024 je spremenila tožbeni zahtevek tako, da zoper prvega toženca uveljavlja še denarni zahtevek.

6.Tožnica je v spremembi tožbe prvotnemu zahtevku dodala nov zahtevek (naknadna kumulacija). Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno poleg določb ZPP, ki urejajo spremembo tožbe (184. čl. – 187. čl. ZPP), upoštevati tudi pogoje za uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi iz 182. čl. ZPP.

Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

7.Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka (2. odst. 182. čl. ZPP). Pri tem ni pravno pomembno, ali bi v konkretnem primeru prišle v poštev posamezne specialne določbe določene vrste postopka in katere. Bistveno je, ali so za vse kumulirane zahtevke predpisani postopki iste vrste. Če niso, takšno združevanje zahtevkov ni dovoljeno. Ni pritožbeno sporno, da za novi zahtevek ni podana ista pravna in dejanska podlaga kot za obstoječe zahtevke. Pritožba tudi konkretizirano ne izpodbija pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da gre pri novo postavljenem zahtevku za spor med bivšim članom poslovodstva in gospodarsko družbo na podlagi določb 263. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Skladno s 1. tč. 1. odst. 482. čl. ZPP v takšnem sporu veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (480. čl. - 496. čl. ZPP). Glede na pojasnjeno pritožba neutemeljeno navaja, da za novi zahtevek ni predpisana druga vrsta postopka kot za obstoječe, oziroma da specialne določbe te druge vrste postopka ne bi bile uporabljive.

8.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da gre za privilegirano spremembo tožbe po 186. čl. ZPP, in sicer za položaj, ki je identičen uveljavljanju vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ter da tudi zato ni potrebna presoja pogojev iz 182. čl. ZPP. Uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka po 3. odst. 181. čl. ZPP predstavlja primer privilegirane spremembe tožbe, za kakršno po 186. čl. ZPP ni potrebna privolitev tožene stranke. Vendar pritožnica že sama navaja, da novo postavljeni zahtevek ni (vmesni) ugotovitveni zahtevek, temveč dajatveni zahtevek, kar je razvidno tudi iz same spremembe tožbe. Tudi če je ta dajatveni zahtevek vsebinsko povezan z obstoječimi zahtevki, torej ne gre za primer privilegirane spremembe tožbe po 186. čl. ZPP. Pritožbeno predlagana širitev pojma vmesnega ugotovitvenega zahtevka na dajatvene zahtevke že pojmovno ni mogoča. Privilegirana sprememba tožbe tudi sicer pomeni zgolj izjemo od zakonske zahteve po privolitvi tožene stranke v spremembo tožbe, ne izključuje pa uporabe določb 182. čl. ZPP, ki so uporabljive v vseh primerih združevanja zahtevkov.

9.Pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

10.Ker je bil s pritožbo izpodbijan sklep, ki ne predstavlja končne odločitve v tej pravdi, priglašeni pritožbeni stroški predstavljajo del pravdnih stroškov, o katerih bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (151. čl. ZPP).

-------------------------------

1Tako tudi A. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Založba Ur. l. RS in GV založba, 2006, 2. knjiga, str. 166.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 181, 181/3, 182, 182/2, 184, 185, 186, 187, 480, 482, 482/1, 482/1-1, 496 Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 263