Jedro

Določba 241. člena DZ je kongentna določba, kar pomeni, da jo mora sodišče prve stopnje upoštevati, ko ugotavlja pogoje za skrbnika in imenuje skrbnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. O stroških postopka s pritožbo bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka I.P. (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) postavi pod skrbništvo (točka I. izreka), za skrbnika je imenovalo K.D. (v nadaljevanju skrbnik), pod točko III. opredelilo naloge skrbnika, pod točko IV. odredilo, da bo po pravnomočnosti sklepa pristojni upravni organ odločitev sodišča o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo zaznamoval v matičnem registru ter pod točko V. odredilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zemljiška knjiga postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo zaznamovala v zemljiški knjigi pri njenih do celote lastnih nepremičninah ter pod točko VI. odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, skupne stroške v znesku 371,79 EUR pa naložilo v plačilo nasprotni udeleženki, ki jih je dolžna povrniti na račun Okrožnega sodišča na Ptuju.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj z navedbo, da se strinja z odločitvijo pod točko I., da se nasprotna udeleženka postavi pod skrbništvo, ker so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ne strinja pa se z odločitvijo, da se za skrbnika postavi K.D.. Opozarja, da je na naroku 29. 3. 2021 njegova pooblaščenka izrecno izpostavila, da je K.D. 26. 8. 2020 sklenil z nasprotno udeleženko darilno pogodbo za primer smrti ter da je plomba oziroma zaznamba navedene darilne pogodbe razvidna pri vseh nepremičninah, katerih lastnica je nasprotna udeleženka. V nadaljevanju opisuje okoliščine, na podlagi katerih meni, da nasprotna udeleženka ni bila sposobna razsojanja in zato ni mogla veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe. Meni, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti presoditi, ali je K.D. zaradi sklenitve te pogodbe primeren za skrbnika. Meni, da glede na to, da je K.D. izkoristil bolezen - dementno stanje nasprotne udeleženke ter z njo sklenil pogodbo v takšnem stanju, da je sebi zagotovil podaritev predmetnih nepremičnin, ni primeren za skrbnika. Sodišče bi moralo presoditi vse okoliščine primera in ne zgolj slediti stališču CSD. V vsakem primeru pa bi se moralo opredeliti do te okoliščine sklenitve pogodbe. Sklep je zato obremenjen z zmotnim in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem. Interesi K.D. so v nasprotju z interesi nasprotne udeleženke. K.D. zagotovo ne bo vložil tožbe oziroma izpodbijal pogodbo, ki jo je sklenil sam z nasprotno udeleženko. Bistvo skrbništva je tudi, da se zavarujejo premoženjske koristi nasprotne udeleženke, kar po stališču predlagatelja vključuje tudi vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti navedene darilne pogodbe za primer smrti. Predlagatelj meni, da je sklep obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), točka 14. Glede na obrazložitev ni razvidno, na podlagi česa sodišče zaključuje, da je K.D. primeren za skrbnika oziroma, da njegove koristi niso v navzkrižju s koristmi nasprotne udeleženke. Sodba se ne opredeli do odločilnega dejstva, kako sklenitev darilne pogodbe vpliva na presojo sodišča, da je K.D. primeren za skrbnika oziroma da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za skrbnika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Za skrbnika se skladno z 240. členom DZ imenuje oseba, ki ima osebnostne lastnosti in sposobnosti potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna. V 241. členu DZ je določeno, da skrbnik ne more biti oseba: ki ji je odvzeta starševska skrb, ki ni poslovno sposobna, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, od katere glede na njene osebnostne lastnosti ali razmerje z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.

5. Predlagatelj z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, to je 241. člena DZ, ki določa pogoje za skrbnika. Določba 241. člena DZ je kongentna določba, kar pomeni, da jo mora sodišče prve stopnje upoštevati, ko ugotavlja pogoje za skrbnika in imenuje skrbnika. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava posledično zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker sodišče ni upoštevalo dejstvo sklenjene pogodbe med varovanko in skrbnikom. Glede na citirano določbo DZ sodišče mora presoditi ali so koristi K.D. v nasprotju s koristmi varovanke zaradi Notarskega zapisa Darilne pogodbe za primer smrti ter o tem navesti potrebne razloge.

6. Sodišče druge stopnje namreč ugotavlja, da je predlagatelj na naroku opozoril na dejstvo, da je K.D. z nasprotno udeleženko dne 26. 8. 2021 sklenil darilno pogodbo za primer smrti, kar je takrat ugotovil na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo - plombe pri nepremičninah, katerih lastnica je nasprotna udeleženka: parcelna številka 60/0, 59/0, 65/0, 66/0 in *23/2, vse k.o. G.. Ker takrat s pogodbo še ni razpolagal je predlagal, da se sodišče o povedanem prepriča. 7. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi koga postaviti za stalnega skrbnika sledilo mnenju Centra za socialno delo S,P. (v nadaljevanju CSD). V točki 22. je sodišče pojasnilo, da bi bil sicer za skrbnika primeren tudi predlagatelj, kateri pa se je ob koncu naroka strinjal s postavitvijo K.D.. Iz zapisnika naroka z dne 29.3. 2021 res izhaja, da je predlagatelj navedel, da se strinja, da se njegov brat K.D. postavi za skrbnika in sicer je to strinjanje podal, ko je izvedel, da mora skrbnik vsako leto pisno poročati CSD o ravnanju s sredstvi varovanke. Vendar po mnenju sodišča druge stopnje povzeta privolitev predlagatelja ne odvezuje sodišča dolžnosti ugotavljanja izpolnjevanja predpisanih zakonskih pogojev za skrbnika. Zgolj navedba sodišča v točki 22. obrazložitve, ki predstavlja prepis zakonske dikcije, „da koristi K.D. niso v navzkrižju s koristmi nasprotne udeleženke“, ne zadošča. Zato je potrebno pritožbi pritrditi, da bi sodišče bilo dolžno natančneje presojati in navesti potrebne razloge glede zaključka ali sporna darilna pogodba pomeni, da so koristi K.D. v nasprotju s koristmi varovanke. Ker v tem delu odločitve ni mogoče preizkusiti, je podana tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče druge stopnje je moralo na podlagi 355. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek, ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa glede na naravo zadeve in okoliščine primera ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Potrebno je namreč ugotoviti dejstva, ki doslej še niso bila predmet obravnave. Ugotavljanje pravno relevantnih dejstev v zvezi z navzkrižjem interesov K.D. oziroma ugotavljanje primernosti katere druge osebe prvič šele na pritožbeni stopnji, bi pomenilo kršitev pravice strank do pritožbe. Do hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje pa v predmetni zadevi ne bo prišlo, saj postopek zaradi ponovne obravnave pred sodiščem prve stopnje ne bo trajal dalj časa, kot če bi nov postopek pritožbeno sodišče opravilo samo.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).