Jedro

Predhodno izpodbijani sklep z dne 10. 2. 2022 se je glasil natanko tako, da se ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in se razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja. Za nasprotovanje temu sklepu s predhodno pritožbo tožena stranka nima pravnega interesa in sodišče prve stopnje jo je utemeljeno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke z dne 8. 3. 2022 zoper sklep z dne 10. 2. 2022. Ugotovilo je, da je v posledici umika predloga za izdajo začasne odredbe tožeče stranke s sklepom z dne 10. 2. 2022 ustavilo postopek zavarovanja z izdano začasno odredbo z dne 29. 10. 2021 in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja. Zoper sklep je tožena stranka vložila pritožbo. Umik predloga za zavarovanje pomeni konec procesnopravnega razmerja, ki nastopi, ko poda upnik izjavo o umiku in je sklep le deklaratorne narave. Umik predloga je dispozitivno procesno dejanje upnika, za katerega ne potrebuje soglasja dolžnika. Tožena stranka je vložila ugovor pred umikom predloga za zavarovanje. Zaradi odpadlega pravnega interesa si tožena stranka z vloženo pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev ne posega v njen pravni položaj. Pravni interes tožene stranke je bil doseči razveljavitev začasne odredbe. Ker je sodišče ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja, tožena stranka v tej fazi postopka ne more pričakovati ugodnejše odločitve, zato nima pravnega interesa za pritožbo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je zoper začasno odredbo vložila ugovor, o katerem do danes še ni bilo odločeno. Načeloma drži, da je primarni interes dolžnika oziroma tožene stranke v postopku zavarovanja doseči razveljavitev začasne odredbe, vendar ne drži, da je to hkrati njen edini interes. Sodišče spregleda, da ZIZ v 279. členu posebej ureja vprašanja neutemeljene oziroma s strani upnika neupravičene začasne odredbe, katere pravna posledica je dolžnikova pravica zahtevati od upnika povračilo škode, ki mu je bila prizadejana s takšno odredbo. Tožena stranka ima pravni interes, da se skozi predviden postopek, primarno ugovorni, v nadaljevanju pritožbeni, kot del postopka zavarovanja, doseže odločitev o neutemeljenosti predloga oziroma izdane začasne odredbe. Ker se z izpodbijanim sklepom onemogoči toženi stranki, da doseže odločanje o ugovoru in posledično ugotovitev o neutemeljenosti izdane začasne odredbe, to zanjo pomeni neposredno poslabšanje pravnega položaja. Da je sodišče dolžno odločiti o ugovoru tožene stranke, kajti v nasprotnem oziroma do odločitve o pravnih sredstvih ne more priti do končanja izvršilnega postopka, izhaja iz odločitev nižjeinstančnih sodišč. Sodišče toženi stranki, ko o ugovoru kot rednem pravnem sredstvu, ki ji pripada po zakonu in o katerem je dolžno odločiti, ni odločilo in kot kaže ne namerava odločiti, krši pravici do sodnega varstva in pravnega sredstva, ki sta ustavnopravno zavarovani kategoriji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo ugotovljene v nadaljevanju, tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ji odreka temeljna ustavna in procesnopravna jamstva, kršitev 23. in 25. člena Ustave RS, da ji s tem, ko ni odločilo o ugovoru, krši pravici do sodnega varstva in pravnega sredstva.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v posledici umika predloga za izdajo začasne odredbe tožeče stranke s sklepom z dne 10. 2. 2022 ustavilo postopek zavarovanja z izdano začasno odredbo z dne 29. 10. 2021 in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja, zoper katerega je tožena stranka vložila pritožbo (1., 4. točka obrazložitve sklepa). Teh odločilnih ugotovitev tožena stranka ne izpodbija. Njen bistveni in večkrat ponovljeni očitek je, da je vložila ugovor zoper sklep o začasni odredbi, o katerem še ni bilo odločeno. V pritožbi zmotno navaja: (-) da se ji z izpodbijanim sklepom onemogoča, da doseže odločanje o ugovoru in posledično ugotovitev neutemeljenosti izdane začasne odredbe, (-) da kot kaže sodišče ne namerava odločiti o ugovoru kot rednem pravnem sredstvu, (-) da sodišče s pasivnostjo in nesprejetjem odločitve ni zgolj poseglo v ustavnopravna jamstva tožene stranke, temveč ji je odvzelo možnost odločanja o utemeljenosti začasne odredbe. Pritožbene navedbe so zgolj prejudiciranje, sodišče prve stopnje še ni ničesar izreklo o ugovoru tožene stranke, odločanje o tem je lahko stvar nadaljnjega postopka1. Začasna odredba je bila izdana med pravdnim postopkom, kajti tožniki so jo predlagali s tožbo.

6. Ustavitev postopka zavarovanja je posledica 43. člena ZIZ, ki med drugim določa, da upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče ustavi postopek. Ta določba je odraz dispozitivnosti izvršilnega postopka oziroma postopka zavarovanja. S tem so glede na drugi odstavek 76. člena ZIZ razveljavljena tudi zavarovalna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Če sklep o zavarovanju z začasno odredbo ob ustavitvi postopka še ni pravnomočen, ker o vloženih pravnih sredstvih v zvezi z njim še ni bilo odločeno pred pristojnim sodiščem, potrebnost in pristojnost tega sodišča za odločanje o pritožbi z ustavitvijo postopka še ni prenehala. Postane pa odločilen za presojo pravni interes pritožnika2. Predhodno izpodbijani sklep z dne 10. 2. 2022 se je glasil natanko tako, da se ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in se razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja (list. št. 126 do 128 spisa). Za nasprotovanje temu sklepu s predhodno pritožbo tožena stranka nima pravnega interesa in sodišče prve stopnje jo je utemeljeno zavrglo3. 7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Sklep VSC II Ip 471/2019. 2 Sklep VSC I Cp 101/2022. 3 Sklepi VSL II Ip 810/2019, VSL I Ip 134/2019, VSM sklep I Ip 421/2016, VSL II Ip 2430/2016, VSL II Ip 4441/2015.