Jedro

Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ni dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom II Kp 8833/2010 z dne 7. 2. 2012 ugodilo pritožbi zagovornika obdolženega B. K. in razveljavilo oprostilno sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah II K 8833/2010 z dne 16. 3. 2011 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku posamezniku.

2. Zoper razveljavitveni sklep je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik obdolženca zaradi, kot navaja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka po četrtem odstavku 392. člena v zvezi z 42. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da ponovljeno sojenje omogoči sodniku, ki je v tej zadevi zakoniti sodnik.

3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, predlagala njeno zavrženje.

B.

4. Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ni dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Tak sklep je sicer formalno pravnomočen, materialno pravnomočen pa razveljavitveni sklep sploh ne more postati. Sklep, s katerim pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in hkrati odloči, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, je odločitev o teku postopka, v katerem pa šele bo meritorno odločeno s pravnomočno odločbo oziroma postopek šele bo pravnomočno končan. Glede na takšno pravno naravo razveljavitvenega sklepa in določbe 420. člena ZKP zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ni dovoljena. Vrhovno sodišče je zato v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP zahtevo zagovornika obdolženega B. K. zavrglo.