Jedro

Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bil pritožnik v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje dedičeve navedbe za dopustne pritožbene navedbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju (I.) ugotovilo, da zapuščina zapustnice obsega denarna sredstva na transakcijskem računu pri B. d.d. v višini 501,89 EUR, kar je čista zapuščina, in da zapustnica glede premoženja, ki sodi v zapuščino, oporoke ni napravila, zato so na podlagi zakonitega dedovanje njeni dediči I. dednega reda: 1. dedinja po pokojnem vdovcu J. N., ki je umrl za zapustnico, njegova hči I. M., ter 2. po vstopni pravici namesto zapustničinega pokojnega sina, ki je umrl pred zapustnico, vnukinja A. R. in vnuk B. M., in sicer dedinja po vdovcu do ½, vnuka pa vsak do ¼ zapuščine; (II.) dediča na podlagi zakona razglasilo vnukinjo in vnuka zapustnice; vsakega do ½ zapuščine; in (III.) odredilo, da sta vnuka po pravnomočnosti sklepa o dedovanju upravičena razpolagati z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu pri B. C., vsak do ½ zapuščine. Obrazložilo je, da se je I. M. odpovedala dedovanju s pisno dedno izjavo z dne 11. 6. 2013, zato je za zapustničina dediča na podlagi zakona razglasilo vnukinjo in vnuka, vsakega do ½ zapuščine. Navedlo je, da je A. R. na zapuščinski obravnavi podala dedno izjavo o sprejemu dednega deleža, za B. M. pa je sodišče štelo, da se k dedovanju priglaša in svoj dedni delež sprejema, potem ko ga je pisno pozvalo, da naj v določenem roku posreduje pisno dedno izjavo ter ga hkrati opozorilo, da bo v primeru, če ne bo ničesar sporočil, štelo, da se k dedovanju priglaša in sprejema zakoniti dedni delež.

2. Dedič B. M. je dne 31. 3. 2014 sodišču poslal vlogo, naslovljeno kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podredno pritožba zoper sklep o dedovanju. Pritožbo zoper sklep o dedovanju vlaga zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da vabila na zapuščinsko obravnavo ni prejel, da pa bi na zapuščinski obravnavi predlagal, da sodišče opravi poizvedbe o prometu na bančnem računu zapustnice. Po njegovih podatkih zapustnica ni dvigovala denarja z računa na B d.d., saj je živela v A. in je tam imela dovolj denarja za preživljanje. Na bančnem računu, na katerem je bila pooblaščena Š. R. (mogoče tudi A. R.), bi morala biti večja količina denarja, ki bi bil predmet zapuščine. Ker je zapustnica sumila, da pooblaščenka dviguje denar z njenega bančnega računa, se je leto ali dve pred smrtjo hotela prepričati, ali je na njenem računu še sploh kaj denarja, zato se je najavila, da bo prišla v S., in povedala, da bi želela dvigniti 4.000,00 EUR s svojega računa. Da bi lahko zapustnica ta denar dvignila, je bil istega dne zjutraj na njen račun nakazan takšen znesek (4.000,00 EUR), da je lahko bil kasneje istega dne dvignjen. Po pritožnikovih izračunih bi moralo biti na banki okoli 60.000,00 EUR, kateri so bili dvignjeni brez védenja ali soglasja zapustnice, in bi morala biti omenjena vsota predmet obsega zapuščine. Pritožnik je predlagal, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi oziroma podrejeno, da se ugodi pritožbi in razveljavi sklep o dedovanju, opravijo poizvedbe o prometu na bančnem računu zapustnice ter ponovno opravi narok.

3. Dedinja A. M. je v odgovoru na predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo predlagala, da se predlog kot nepopoln zavrže ali kot neutemeljen zavrne, ravno tako pa pritožba zoper sklep o dedovanju.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo s sklepom z dne 9. 10. 2014, ki je postal pravnomočen 29. 10. 2014. 6. Sodišče mora ves čas zapuščinskega postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo. Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (165. člen Zakona o dedovanju -ZD). V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.1 Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bil pritožnik v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje za dopustne zgoraj povzete pritožbene navedbe.

7. Dedič B. M. s pritožbenimi navedbami in trditvijo, da bi moralo biti 60.000,00 EUR, ki so bili dvignjeni z bančnega računa zapustnice brez njenega védenja in soglasja, predmet obsega zapuščine, izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine. V skladu s členom 28 ZD zapuščino predstavlja premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Čeprav pritožnik trdi, da je predmet zapuščine 60.000,00 EUR, je pravilno, ob dejstvu, da tega denarja ob smrti ni bilo na zapustničinem računu, šteti, da zahteva, da spada v zapuščino terjatev v tem znesku. Takšno sklepanje potrjujejo tudi navedbe pritožnika, ki jih je podal na naroku dne 4. 12. 2017, ki ga je sodišče prve stopnje razpisalo zaradi razjasnitve navedb v pritožbi oziroma zaradi poskusa sporazumne rešitve izpostavljenih vprašanj. Prav tako pa tudi navedbe pritožnika v vlogi z dne 30. 4. 2018, da spada v zapuščino terjatev do Š. R. v višini 66.960,00 EUR.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 355. in 366. členom ZPP ter v zvezi s 163. členom ZD). Pritožbeno sodišče namreč ni moglo spremeniti izpodbijanega sklepa o dedovanju, saj bo potrebno najprej ugotoviti, ali so dejstva med dediči sporna. Če bo sodišče ugotovilo, da je med dediči spor o tem, ali zgoraj navedena terjatev spada v zapuščino, bo moralo v skladu z določbo prvega odstavka 212. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo. V tem primeru bo sklep o dedovanju lahko izdalo šele po končani pravdi. Če bi takšen postopek izvajalo pritožbeno sodišče, bi bila namreč dedičem odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju.

1 Primerjaj VSL sklep I Cp 568/2019.