Jedro

Tožnica, ki je ob smrti moža dopolnila 30 let, v času prenehanja pravice do družinske pokojnine zadnjemu otroku pa 46 let starosti, ne izpolnjuje pogoja starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Dopolniti bi morala starost 53, oziroma 48 let starosti, da bi jo pridobila pri 53 letih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 9. 2014 in št. ... z dne 24. 6. 2014 ter, da se ji prizna pravica do vdovske pokojnine. Glede na starost tožnice ob smrti svojega moža in v času prenehanja pravice do družinske pokojnine zadnjemu otroku dne 5. 9. 2006, tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine, saj ni dopolnila v zakonu določene starosti.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. Meni, da je bila njena zahteva v letu 2006 nepravilno zavrnjena, saj je bila vložena preden je bil sklenjen Sporazum med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Navaja, da je takrat vložila zahtevo za obnovo postopka. V nadaljevanju pritožnica navaja, zakaj ni odgovorila na zahtevo in vlogo dopolnila v predpisanem času in meni, da odločitev v letu 2006 ni bila pravilna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe upoštevajoč pritožbene navedbe, kakor v obsegu, ki ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na podlagi tega pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom v zvezi s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 29. 9. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote A. z dne 24. 6. 2014. S slednjo je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, ZPIZ-2), ki v 53. členu določa pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Prav tako je potrebno upoštevati tudi 392. člen prehodnih in končnih določb, ki določa varstvo pravic družinskih članov. V prvem odstavku 392. člena ZPIZ-1 je določeno, da družinski člani umrlega, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali družinske pokojnine po 110., 119, 421., 425. ali 426. členu ZPIZ-1 lahko uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 109. členu ZPIZ-1 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami).

7. Prvostopenjsko sodišče pravilno navaja pravno podlago v 8. točki obrazložitve.

8. Dejansko stanje v predmetni zadevi ni sporno. Tožnica je rojena 7. 3. 1961 in je ob smrti svojega moža dne 10. 6. 1991 dopolnila 30 let starosti, v času prenehanja pravice do družinske pokojnine zadnjemu otroku dne 5. 9. 2007 pa 46 let starosti.

9. Glede na navedeno dejansko stanje tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine glede na določbo 392. člena ZPIZ-2 v zvezi s 110. členom ZPIZ-1, saj tožnica ni dopolnila v zakonu določene starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Po določbi 110. člena ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012, so pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine izpolnjeni, če je vdova do smrti zavarovanca dopolnila starost 53 let oziroma po tretjem odstavku istega člena, če je dopolnila 48 let starosti. V skladu s 6. točko 110. člena ZPIZ-1 vdova oziroma vdovec, ki med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz 2. ali 3. alineje prvega odstavka tega člena (če je bil do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po zavarovančevi smrti ali, če je po zavarovančevi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja), dopolni 53 let starosti, obdrži pravico do vdovske pokojnine trajno. Če mu ta pravica preneha pred dopolnjenim 53. letom starosti, toda po dopolnjenem 48. letu jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 53 let starosti. Navedenih pogojev tožnica ne izpolnjuje. Tožnica je bila v času moževe smrti zaposlena, tako da zanjo ne pride v poštev 7. točka 110. člena ZPIZ-1. 10. Pritožba se sklicuje na vlogo tožnice v letu 2006, ko je tožnica uveljavljala pravico do vdovske pokojnine in je bila njena vloga zavržena, ker je ni dopolnila v predpisanem času. Toženka je njeno zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine zavrgla s sklepom z dne 15. 12. 2006, ki je postal pravnomočen. Obnova postopka je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami) možna samo zoper postopke, ki so se končali z odločbo. V danem primeru je bilo o zadevi odločeno s sklepom (226. člen ZUP), zoper sklep pa ni možna obnova postopka.

11. Pritožbeno sodišče še dodaja, da 392. člen ZPIZ-2 glede varstva pravic družinskih članov ne zajema tudi bivšega 427. člena ZPIZ-1, ki je v 4. točki določal ugodnejše pogoje za vdovo, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alineji prvega odstavka 72. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do uveljavitve ZPIZ-1, prenehala po dopolnitvi 45 leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50 letom starosti lahko ne glede na določbe 110. člena ZPIZ-1, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti.

12. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.