Jedro

Izpodbojna pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino, z darilom, ima podobno naravo kot pravica izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov pa ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi. Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je zato oblikovalne in dajatvene narave. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov, da se tožencu z začasno odredbo do pravnomočno končanega postopka prepove odtujiti ali obremeniti solastninske deleže 2/9 parc. št. 698/1, 2/9 parc. št. 699/0, 2/9 parc. št. 700/0, 59/288 parc. št. 701/1, 59/288 parc. št. 702/1, vse k.o. X ter 1/30 parc. št. 88/2 in 1/40 parc. št. 246/1 k.o. Y, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.

Tožnika sta se zoper navedeni sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da je sodišče prvi narok za glavno obravnavo opravilo dne 5. 1. 2015, tožnika pa sta istega dne po pošti prejela prvo pripravljalno vlogo toženca s pomembnimi dokaznimi listinami. Prvo sodišče jima je zato odobrilo sodni rok 15 dni, da se lahko izrečeta o navedeni vlogi in prejetih listinah. Kljub navedenemu pa je prvo sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilo še pred potekom navedenega roka za izjasnitev tožnikov o navedbah in dokazih nasprotne stranke. Sodišče tudi zmotno navaja, da tožnika nista z ničemer dokazala, da toženec svojih obveznosti ni izpolnjeval. Predlagala sta zaslišanje njihove matere L. K., ki bo lahko najbolj verodostojna priča. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče pritožbe, da tudi če je formalno pravilno sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa, lahko nujni dedič dokazuje, da je bila pogodbena volja pogodbenih strank ob sklepanju pogodbe drugačna od zapisane, ker so pogodbene stranke s sklenitvijo pogodbe le navzven želele ustvariti vtis, da gre za odplačno pogodbo, z namenom prikrajšanja nujnih dedičev. Prav ima tudi pritožba, da prvo sodišče odločitve o zavrnitvi predlagane začasne odredbe ne bi smelo opreti na trditve in dokaze, ki jih je postavil toženec v pripravljalni vlogi, o kateri se tožnika še nista mogla izjasniti. Kljub navedenemu pa je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov.

Kot izhaja iz tožbene trditvene podlage je zapustnik pokojni F. K. s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 15. 10. 2012 sporno premoženje po svoji smrti prepustil tožencu. S smrtjo pokojnika je tako sporno premoženje postalo last toženca, ki se je kot lastnik spornih nepremičnin tudi že vpisal v zemljiško knjigo. Tožnika zatrjujeta, da je navedena pogodba o dosmrtnem preživljanju navidezna pogodba in da prikriva darilo, zato s tožbo zahtevata ugotovitev, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju v obsegu do 2/8 izročenih solastninskih deležev nepremičnin šteje za darilo ter vrnitev navedenega darila v zapuščino zapustnika F. K. Izpodbojna pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino, z darilom, ima podobno naravo kot pravica izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov pa ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi.(1) Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je zato oblikovalne in dajatvene narave. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.(2) Tožnika vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo oz. izdaje izpodbijanega sklepa oblikovalnega zahtevka nista postavila, zato po presoji pritožbenega sodišča takšna tožba ni sklepčna, kar bi posledično vodilo v zavrnitev tožbenega zahtevka, zaradi česar ni izkazana verjetnost terjatve, za katero je bilo predlagano zavarovanje.

Ker torej pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej dr. Mateja Končina Peternel: Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zardi prikrajšanja nujnega deleža: GV Založba, d.o.o., Podjetje in delo 7/2008. Op. št. (2): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 552/2009.