Jedro

Predlog tožnikov zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP ne ustreza. Tožnika na petih straneh navedeta 6 vprašanj, ki so zaradi obširnega vključevanja trditveno-dokaznega gradiva ter nesistematiziranega nizanja in prepletanja številnih očitkov o kršitvah materialnega in procesnega prava zelo nepregledna ter mestoma nerazumljiva. Večina jih je zastavljena tako, da je že iz njih samih razvidno, da ne presegajo pomena obravnavane zadeve. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso pa tožnika nista izkazala niti v utemeljitvi svojega predloga.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnika zatrjujeta, da toženec slabo skrbi za streho svoje stavbe, da streha razpada ter da odpadajoči material s strehe pada na njuno streho in zamaši žlebove, zaradi česar, predvsem ob obilnejših padavinah, prihaja do prelivanja vode preko žlebov na fasado njune stavbe, kar povzroča zamakanje in vlažnost. Trdita, da je stanje toženčeve strehe zelo slabo, da bo streha v celoti razpadla in da bo material pristal na njuni strehi, s čimer jima bo povzročena škoda. S tožbo zahtevata, naj sodišče tožencu naloži, da preneha z dopuščanjem takega stanja strehe ter da ukrene vse potrebno, da se bo z njegove strehe na streho tožnikov stekala samo čista meteorna voda.

2.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije. Vsebine predloga Vrhovno sodišče iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, ne povzema.

5.Predlog ni popoln.

6.Vrhovno sodišče je že večkrat obrazložilo, da kot precedenčno sodišče z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP). Zaradi strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi je z zakonom predpisano obvezno odvetniško zastopanje (tretji odstavek 86. člena ZPP).

7.Predlog tožnikov zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP ne ustreza. Tožnika na petih straneh navedeta 6 vprašanj, ki so zaradi obširnega vključevanja trditveno-dokaznega gradiva ter nesistematiziranega nizanja in prepletanja številnih očitkov o kršitvah materialnega in procesnega prava zelo nepregledna ter mestoma nerazumljiva. Večina jih je zastavljena tako, da je že iz njih samih razvidno, da ne presegajo pomena obravnavane zadeve. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso pa tožnika nista izkazala niti v utemeljitvi svojega predloga. Ta je nesorazmerno dolg in obsega 21 strani, kar je trikrat več kot sodba sodišča druge stopnje. V njem tožnika nesistematizirano mešata očitke o napačni uporabi materialnega prava, sklicevanje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter dejanske trditve, ki so na revizijski stopnji, kolikor niso skladne z dejansko podlago izpodbijane sodbe, neupoštevne (drugi odstavek 370. člena ZPP). Polemizirata s stališči, ki iz sodb sodišč prve in druge stopnje ne izhajajo ter lastne dejanske zaključke po svoje pravno vrednotita. Deloma sicer skušata nasprotovanje dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje prikazati kot očitke bistvenih kršitev določb postopka, vendar analiza navedb v predlogu pokaže, da gre pri tem res samo za nestrinjanje z vsebino dokazne ocene. Ob tem se konkretizirano ne soočita z razlogi sodišča druge stopnje o obrazloženosti sodbe sodišča prve stopnje, o tem, da v pritožbi nista (konkretizirano) zatrjevala napak tehnično-prenosne narave, o nepodanem dokaznem predlogu za imenovanje izvedenca ter o nedovoljenih pritožbenih novotah. V zvezi z zgolj nanizanimi stališči iz sodne prakse pa ne pojasnita, v čem gre pri teh in obravnavani zadevi za primerljive dejanske oziroma procesno pravne položaje.

8.Skratka, zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precedenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja četrti odstavek 367.b člena ZPP, niso bile spoštovane. Vrhovno sodišče je zato izreklo prav v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka 367.b člena ZPP.

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1.Npr. v sklepih II DoR 189/2017 z dne 19.10.2017, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020 in II DoR 318/2021 z dne 20. 10. 2021.

2.Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS II DoR 239/2020 z dne 2. 10. 2020, II DoR 318/2021 z dne 20. 10. 2021, II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022, II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022, X DoR 19/2023-10 z dne 20. 9. 2023 in II DoR 526/2023 z dne 3. 4. 2024.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.